parček

Zdravo
imava 2,5 letno psico večje pasme, ki je zelo živahna in hiperaktivna. Z drugimi psi nima veliko stika (včasih se igra s prijateljičinim, vendar nima občutka za igro in hitro jo povalja pod sabo). Na sprehodih vleče k drugim psom, z vsemi bi se igrala. Pred kratkim jo je napadla druga psica in od takrat je celo malo napadalna oz. hitro zrenči na koga. V glavnem postala je še bolj nemogoča glede drugih psov.
Zanima pa me sledeče - posvojila bi psa iste pasme (nekdo pač ne more več skrbet zanj in bi ga dal nama), starejši je
eno leto. Pred približno letom dni sta se že spoznala z našo. On pa je čisto nasprotje - zelo miren in zadržan.
Kako mislite, da bi
funkcionirala skupaj? Ali bi se tudi ona posledično umirila? Bi bila
drugačna do drugih psov, glede na to da bi bila v družbi (do sedaj
namreč ni bila veliko v družbi drugih psov, razen s psi od prijateljev)?

Če sta se že psa spoznala in sta bila vredu skupaj potem ni problem. Verjetnost je, da bo tvoja psica postala, kot ta drugi pes ali pa bo glih obratno in bo ta drugi pes postal kot tvoja psica. Ampak glede na to, da ti negre najbolje z prvim psom priporočam, da si drugega psa ne nabaviš dokler ne urediš stvari pri svojem prvem psu. Zgleda, da pes nima nobenih pravil, mej, omejitev in discipline. Prvo prevzemi položaj vodje daj psu nekakšno zgradbo in potem razmišljaj o novem psu.

Ne, dokler ne porihtaš prvega psa, si DEFINITIVNO ne omisli drugega - zelo verjetno je, da boš imela z njim podobne, če ne celo enake težave, sploh, ko bo tudi njega napadel kak pes (skoraj vsakemu psu se to zgodi). Verjetno pa si ne želiš imeti dve ogromni, napadalni "zverini", ki ju ne moreš obvladat. Tako življenje je, kot že pri enem "nemogočem" psu vidiš, izjemno zahtevno, rabiš dosti znanja, da se da živeti normalno in da ti je pes v užitek ne pa v breme, ker napada druge. Razmisli o tem.


Njen odnos do tujih psov res dvomim, da bi se spremenil; svojega prijatelja, torej tega psa, ki ji ga želita dati "za prijatelja", bi sicer verjetno lepo sprejela in ga vzela za "svojega" člana, ampak samo zaradi njega pa se odnos do vseh psov nasplošno nikakor ne bi spremenil, če se jih boji in je zato napdalna je treba delat veliko več kot pa samo to, da ima prijatelja s katerim je vsak dan.Isto je zelo malo verjetno je, da se bo zelo akivna psica umirila samo zaradi mirnega psa. Prej bo mirni pes postal bolj aktiven, če ni v poznih letih.

Colliny je napisal/a:

Njen odnos do tujih psov res dvomim, da bi se spremenil; svojega prijatelja, torej tega psa, ki ji ga želita dati "za prijatelja", bi sicer verjetno lepo sprejela in ga vzela za "svojega" člana, ampak samo zaradi njega pa se odnos do vseh psov nasplošno nikakor ne bi spremenil, če se jih boji in je zato napdalna je treba delat veliko več kot pa samo to, da ima prijatelja s katerim je vsak dan.Isto je zelo malo verjetno je, da se bo zelo akivna psica umirila samo zaradi mirnega psa. Prej bo mirni pes postal bolj aktiven, če ni v poznih letih.

Kaj pa moč krdela? Psi bodo vedno sledili tistemu psu, ki je bolj miren. In ker pes zazna to energijo in je psom mirno stanje všeč, ga bo tudi posnemala. Seveda je pa to tudi odvisno od lastnika, lahko je lastnik tak, da bosta na koncu oba psihično nestabilna.

@Evaa; Najbolje je, da si prebereš kako knjigo o pasji psihologiji in se posvetuješ z strokovnjaki. Ampak ne tistimi strokovnjaki, ki ti bodo rekli, da ni pomoči ali pa, da je to pasemsko ali kaj podobnega. Takih se izogibaj.
Če te pa, kaj zanima pa lahko tudi pošlješ ZS.

Colliny je napisal/a:

Ne, dokler ne porihtaš prvega psa, si DEFINITIVNO ne omisli drugega - zelo verjetno je, da boš imela z njim podobne, če ne celo enake težave, sploh, ko bo tudi njega napadel kak pes (skoraj vsakemu psu se to zgodi). Verjetno pa si ne želiš imeti dve ogromni, napadalni "zverini", ki ju ne moreš obvladat. Tako življenje je, kot že pri enem "nemogočem" psu vidiš, izjemno zahtevno, rabiš dosti znanja, da se da živeti normalno in da ti je pes v užitek ne pa v breme, ker napada druge. Razmisli o tem.


Njen odnos do tujih psov res dvomim, da bi se spremenil; svojega prijatelja, torej tega psa, ki ji ga želita dati "za prijatelja", bi sicer verjetno lepo sprejela in ga vzela za "svojega" člana, ampak samo zaradi njega pa se odnos do vseh psov nasplošno nikakor ne bi spremenil, če se jih boji in je zato napdalna je treba delat veliko več kot pa samo to, da ima prijatelja s katerim je vsak dan.Isto je zelo malo verjetno je, da se bo zelo akivna psica umirila samo zaradi mirnega psa. Prej bo mirni pes postal bolj aktiven, če ni v poznih letih.

Tako je že bilo v našem primeru. Lajka je agresivna do drugih psov, še posebej če jih ne pozna. Ko sem dobila Lio, jo je lepo sprejela, celo dovoli ji vzeti njene igrače, ne brani hrane pred njo in brez težav delam z obema naenkrat, a v bližini ostalih psov še zdaleč ni okej. Kar se pa spremembe karakterja tiče se pa ni nobena psica spremenila razen tega, da se Lajka včasih igra z Lio čeprav se drugače nikoli ne igra z drugimi psi ker vidi samo vodnika oz. žogo. Lia se pa tudi ni nič spremenila, edino ful se ji je izboljšala pozornost name v bližini drugih psov ker jo Lajka pogosto ignorira.

Darth je napisal/a:

Colliny je napisal/a:

Njen odnos do tujih psov res dvomim, da bi se spremenil; svojega prijatelja, torej tega psa, ki ji ga želita dati "za prijatelja", bi sicer verjetno lepo sprejela in ga vzela za "svojega" člana, ampak samo zaradi njega pa se odnos do vseh psov nasplošno nikakor ne bi spremenil, če se jih boji in je zato napdalna je treba delat veliko več kot pa samo to, da ima prijatelja s katerim je vsak dan.Isto je zelo malo verjetno je, da se bo zelo akivna psica umirila samo zaradi mirnega psa. Prej bo mirni pes postal bolj aktiven, če ni v poznih letih.

Kaj pa moč krdela? Psi bodo vedno sledili tistemu psu, ki je bolj miren. In ker pes zazna to energijo in je psom mirno stanje všeč, ga bo tudi posnemala. Seveda je pa to tudi odvisno od lastnika, lahko je lastnik tak, da bosta na koncu oba psihično nestabilna.

@Evaa; Najbolje je, da si prebereš kako knjigo o pasji psihologiji in se posvetuješ z strokovnjaki. Ampak ne tistimi strokovnjaki, ki ti bodo rekli, da ni pomoči ali pa, da je to pasemsko ali kaj podobnega. Takih se izogibaj.
Če te pa, kaj zanima pa lahko tudi pošlješ ZS.

Pes, ki ima ogromno energije (v smisli aktivnosti!), je ne bo čudežno porabil samo zato, ker bo živel z mirnim psom. Ne. Porabil jo bo med aktivnostjo s človekom, torej na sprehodih, ob kolesarjenju, teku, plavanju ipd., ne bo pa bolj miren zaradi tega, ker ima ob sebi mirnega psa, če mu ne bomo dali priložnosti, da se "znori", kot temu rečejo ljudje. In kolikor sem razbrala ima Evaaa ne samo problem z napadalnostjo ampak tudi z nemirni oz. precej aktivnim psom z veliko fizične energije, ki ga opisuje kot "hiperaktivnega" (o razliki med zelo aktivnim in hiper psom smo se a že pogovarjali, tak da ne bi še 1x).

Se strinjam, da miren pes lahko sicer POMAGA, pri rehalibitaciji in jo olajša, ampak samo pod pogojem, da znamo s problematičnim psom delat na problemu in da vemo, kako v ta problem oz. rešitev problema vključiti STABILNEGA in mirnega psa (ampak tudi novi pes, ki menja lastnike, okolje in dobi drugačna pravila potrebuje vsaj en teden, da se nanje popolnoma privadi).

Colliny je napisal/a:

Pes, ki ima ogromno energije (v smisli aktivnosti!), je ne bo čudežno porabil samo zato, ker bo živel z mirnim psom. Ne. Porabil jo bo med aktivnostjo s človekom, torej na sprehodih, ob kolesarjenju, teku, plavanju ipd., ne bo pa bolj miren zaradi tega, ker ima ob sebi mirnega psa, če mu ne bomo dali priložnosti, da se "znori", kot temu rečejo ljudje. In kolikor sem razbrala ima Evaaa ne samo problem z napadalnostjo ampak tudi z nemirni oz. precej aktivnim psom z veliko fizične energije, ki ga opisuje kot "hiperaktivnega" (o razliki med zelo aktivnim in hiper psom smo se a že pogovarjali, tak da ne bi še 1x).

Se strinjam, da miren pes lahko sicer POMAGA, pri rehalibitaciji in jo olajša, ampak samo pod pogojem, da znamo s problematičnim psom delat na problemu in da vemo, kako v ta problem oz. rešitev problema vključiti STABILNEGA in mirnega psa (ampak tudi novi pes, ki menja lastnike, okolje in dobi drugačna pravila potrebuje vsaj en teden, da se nanje popolnoma privadi).

Ja to je logično, da če psa nič ne razgibaš, da miren pes nebo pomagal. V tem primeru bi tudi ta miren pes postal psihično nestabilen. Ampak, če oba redno pelješ na sprehod in jima zadaš delo lahko miren pes zelo pomaga drugemu psu. Seveda pa mora v tem primeru tudi lastnik biti dober vodja.

Najprej naj povem, da drugega psa nikakor ne želiva posvojit
zato, da bi imela najina družbo ali zato da se ne bi bilo treba z njo ukvarjat
ali zato da bi čudežno postala drugačna.


Ta pes je približno leto nazaj že bil v začasnem varstvu pri
nama. Sedaj pa ga lastnik želi podariti, ker že imata dva otroka in malega psa,
sedaj pa še enega majhnega dojenčka in pri tako veliki družini enostavno nimato
dovolj časa zanj. Bi pa ga dal nama, ker nama zaupa, ker ve da bova lepo
skrbela zanj in ker bo imel družbo, midva pa dovolj časa zanj.


Ker to ni odločitev za 5 minut, že nekaj časa debatirava o
vseh pozitivnih in negativnih stvareh, ki bi jih to prineslo. Čas, prostor in
voljo zanj imava. Zavedava se, da je že en pes velika odgovornost, dva pa še
večja. Veliko pa sva razmišljala o tem kako bi to vplivalo na najino psico.
Pes, ki bi ga vzela je res miren, zadržan in ubogljiv. Živel je s tremi
majhnimi otroci in še enim psom, tako da res ni nobenih problemov z njim in jih
tudi ne pričakujem.


Kar pa se tiče najine psice - ni tako kritična, da ne bi
mogel živet z njio ni ravno vzorno vzgojena, ni pa nemogoča. V šolo smo
hodili, vendar je žal nismo dokončali zaradi operacije. Večino časa preživi z
nama. Pozimi v stanovanju, poleti je vičino časa zunaj. Hiše nimava ograjene pa
je spuščena in ne gre nikamor, čeprav so v naselju drugi psi. Na sprehodu je
večinoma spuščena, je pa res da imava po okolišu veliko gozdov in jezera (tako da sva tudi veliko zunaj, kjer se ima možnost zletati). Na
kavo se da it z njo, vendar ni ravno pes, ki bi pol ure ležal medtem ko bi jaz
pila kavo, ampak je pač treba biti celi čas pozoren (kot da bi imel s sabo
malega otroka vsaki mesec se pozna, da je bolj mirna, da jo mineva
"pasja puberteta" (stara je 31 mesecev). Res pa je, da je na splošno
bolj živa in jo čisto vse zanima in ima ful energije...zavedam pa se da je
mogoče res bila premalo v družbi drugih psov in je zdaj cela zmešana ko koga
srečamo in bi se ful igrala in letala. Problem z agresivnostjo (če lahko temu
tako rečem - namreč še nikogar ni ugriznila ali napadla) pa imava od takrat ko
jo je ta psica napadla in to je bila njena prva in edina slaba izkušnja z
drugimi psi.


Verjetno me razumete, da je vseeno težka odločitev. Vem da
se ne da napovedat kako bo reagirala oz. kako bo...ampak zadnje dni razmišjlava
predvsem o tem in se še vedno odločava. Zato sem tudi (prvič) vprašala za
mnenje na forumu.

No, to se že sliši malo drugače - po tvojem prvem opisu, " V glavnem postala je še bolj nemogoča glede drugih psov." sem jaz to razumela kot vsaj zaganjanje v ostale pse.

Jaz bi predlagala, da se z lastniki psa, ki ga imate namen posvojiti oz. vzeti k sebi dogovorite, če vam ga za nekaj dni "posodi". To je najboljši način, da boš videla, kako se razumeta med sabo, kako se pes vključuje v vašo družino in kako funkcionirate kot eno. Isto boš imela priložnost opzovati psicine reakcije med sprehodom pa tudi njegove; kako se bosta kot skupina obnašala do drugih psov ipd. Ta problem z "zmešanostjo" okoli drugih psov bi pa jaz čimprej začela odpravlat, ker nobenemu ni fajn, če se pes okoli drugih ne zna obnašat normalno. Poskusi s preusmerjanjem pozornosti - ko vidiš drugega psa se začni z njo igrati, delaj poslušnost, od začetka pa nagrajuj že samo, ko te pogleda v oči in ni fiksirana na drugega psa. Za dobro pozornost nate (recimo enih 10-20 sekund) pa jo lahko nagradiš tudi tako, da ji dovoliš, da se poigra z drugim psom, ampak ne pa z vsakim, ki ga srečata. Eni so za igro, mimo drugih pa se gre ob vodniku, brez nepotrebnega vlečenja, to je glavno, kar se mora naučiti. Isto prekini (daš jo za nekaj sekund na sedi, da se umiri) vsako pregrobo igro z drugim psom.

Ker odločitev JE težka se mi zdi, da bi trenutni lastnik tega psa mogel privoliti v to - itak nima noben nič za izgubit.