Nega in zdravje psa

Zdravje in nega psa


Osnovna zdravstvena oskrba


Prehrana in skrb za kondicijo ni edina skrb, ki vam bo zagotovila, da bo vaš pes zdrav in vesel. Enako pomembna je tudi skrb za njegovo zdravje in nego.

Skrb za redna cepljenja, ki varujejo psa pred nalezljivimi boleznimi


Kužke na začetku varujejo protitelesca, ki jih dobivajo z materinim mlekom. Po nekaj tednih ta zaščita začne upadati, takrat je čas da jo nadomestimo s cepljenjem. Kombinirano cepivo mladiča in kasneje odraslega psa varujejo pred: pasjo kugo, hepatitisom, leptospirozo, kužnem kašljem in parvovirozo. Večina veterinarjev priporoča najmanj tri cepljenja v štiritedenskih intervalih, začenši pri šestih do osmih tednih. Prvo injekcijo dobijo mladički pri vzreditelju, kasneje mora za redno cepljenja poskrbeti lastnik kužka.

Seveda ne smete pozabiti na obvezno cepljenje proti steklini. O pogostosti cepljenja se pogovorite z vašim veterinarjem.

Redno zatiranje notranjih in zunanjih zajedavcev (bolhe, klopi, garje, gliste, trakulja, srčna glista)


Razni zajedavci in paraziti so velika nadloga, ki lahko celo povzročijo bolezni, zato poskrbite, da bo vaš kuža redno zaščiten pred njimi. Danes obstajajo zelo učinkovita sredstva, enostavna za uporabo, v obliki ampul, ki jo izpraznimo na gornjem delu vratu psa. Izdelke poiščite v vaši veterinarski ambulanti, kjer boste prejeli natančna navodila uporabe.

***Če imate psa ovčarske pasme (Škotski ovčar, Borderski ovčar, Bradati škotski ovčar, Avstralski ovčar, …) bodite pozorni, da ne bo prejel sredstvo, ki vsebuje Ivermectin. Nekateri predstavniki omenjenih pasem so občutljivi na omenjeno vsebino, ki se lahko konča tudi s smrtjo

***Če se odpravljate s svojim psom na morje, ga predhodno zaščitite s sredstvom proti srčni glisti, bolezni, ki jo prenašajo komarji

Čiščenje analnih mešičkov


Veliko ljudi še ni slišalo za paranalne žleze (analni mešički). To sta dva majhna organa za proizvajanje tekočine, ki daje psu svojevrsten vonj, s katerim se psi prepoznavajo, z ovohavanjem pod repi. Ena od žlez ali analni mešiček se lahko tudi vname. Najboljša preventiva pred vnetjem je, da pri kopanju psu izpraznite tudi analne mešičke. Namilite analno območje in svojo roko, potem pa s palcem in kazalcem pritisnite žlezo. Obe sta tik pod kožo, na obeh straneh zadnjične odprtine. Pod prsti ju boste čutili kakor dve majhni kepici. S palcem in kazalcem nežno stisnite in prikazala se bo nesnaga, ki jo boste iztisnili iz mešičkov. Če pes zacvili, ko pritisnete žlezo, ali čutite da je zatečena, je čas za veterinarsko pomoč.

Če se vam čiščenje analnih mešičkov preveč gnusi, naj to delo opravi pasji frizer ali veterinar.

Čiščenje ušes


Med skrb za zdravje psa spada tudi redno čiščenje ušes. S tem se lahko preventivno izognemo vnetju ušes, ki ga lahko povzroči umazanija v ušesih. Najbolj občutljivi so psi pasem, ki imajo viseča uhlja, npr. španjeli. Psu nikoli ne čistimo ušes z vatirano palčko, ampak v sluhovod vkapamo nevtralno čistilo, ki raztopi ušesno maslo, raztopljeno vsebino pa pes izloči s stresanjem glave. Nesnago, ki se nabere na notranji strani uhlja odstranimo z vlažnim robčkom. Pri vašem veterinarju zaprosite za sredstvo, ki se uporablja za čiščenje ušes.





Skrb za zobno higieno (čiščenje zob, odstranjevanje zobnega kamna)


Skrb za zobno higieno je del preventivne zdravstvene oskrbe, ki pa jo lastniki v škodo svojega psa pogosto zanemarjajo. V zadnjem desetletju in kakšno leto več, se je spremenil način prehranjevanja psov. Doma pripravljeno hrano, je danes skoraj popolnoma zamenjala suha, briketirana hrana, ki je veliko bolj enostavna za uporabo, priprava vzame veliko manj časa ter vsebuje vse potrebne sestavine, ki jo potrebuje vaš pes. Zaradi spremenjene prehrane pa se pojavlja vse več težav z zobmi, saj se delci hrane nabirajo na dlesnih in zobni kroni. Posledica tega je zobni kamen. Prepoznamo ga po temno rjavih oblogah, ki se začnejo nabirati na zobnem vrtu, od tam se širi proti konici zoba in v dlesen, posledice pa so bolezni zob in obzobnega tkiva.

Nastajanje zobnega kamna lahko preprečimo s krtačenjem pasjih zob, dvakrat ali trikrat na teden bo dovolj. Uporabite zobno ščetko in posebno pasjo zobno pasto, ki jo dobite pri veterinarju ali dobro založenih trgovinah za živali. Ne uporabljajte zobne paste za ljudi, ker vsebuje preveč natrija. Učinkovita pomoč proti nabiranju zobnega kamna je tudi surova goveja kost, ki naj bo velika in čvrsta, da je pes ne bo mogel zgristi in pogoltniti, pač pa jo bo samo glodal, z glodanjem pa si bo tudi krepil čeljustne mišice in dlesni. Dovolj bo, če jo psu ponudimo 2 do 3 krat tedensko. Piščančjih ali svinjskih kosti psu ne dajemo!

Če ima vaš pes že zobni kamen, naj mu ga odstrani le veterinar v splošni anesteziji

Skrb za uravnoteženo težo psa


Pes potrebuje pravilno hrano za rast, delo in vzdrževanje telesa. S hrano mora v pravilnem razmerju dobiti vse potrebne hranljive snovi: beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate, vitamine, rudninske snovi in vlaknata tkiva. Prav kmalu boste opazili, ali ravnate prav. Ne glede na to, ali psa hranite s tovarniško pripravljeno hrano za pse ali mu kuhate sami, morate paziti, kaj smete in česa ne. Pogosto so lastniki mladih psov v skušnjavi, da bi pospešili njegovo rast in pretiravajo s količino hrane ali z dodajanjem vitaminsko-mineralnih snovi. Zlasti pri psih velikih pasem s tem povzročimo resne nepravilnosti v rasti. Obstajajo dokazi, da hitra rast lahko poslabša bolezni kot je npr. displazija kolkov.

S preveliko količino hrane, predvsem pri odraslih psih lahko povzročite debelost psa. Pes s preveliko telesno težo ima lahko naslednje zdravstvene težave: krajša življenjska doba, sladkorna bolezen, težave s sklepi, srcem, itd.

Med lastniki psov, zlasti med začetniki, se pogosto pojavlja vprašanje, kakšna je pravilna količina hrane za njegovega psa. Vendar enotnega recepta ni, saj je količina hrane, ki jo dajemo psu odvisna od več dejavnikov:

• telesne teže psa
  
• temperatura okolja: v zimskih mesecih psi porabijo več energije za vzdrževanje telesne temperature
  
• fizična aktivnost psa : psi, ki so dnevno izpostavljeni fizičnim naporom, potrebujejo več energije kot družinski psi
  
• individualna sposobnost izkoriščanja hranilnih snovi: pes ima lahko tudi pri prehranjevanju osebne lastnosti: pes iste pasme in velikosti lahko iz enake količine enako kakovostnega obroka s prebavo izkoristi več energije kot drugi. Preprosto povedano: en pes ob enakem obroku se lahko čezmerno zredi, medtem ko drugi pes lahko deluje shujšano
  
• temperament psa: živahen, temperamenten pes bo s svojo povečano telesno aktivnostjo in neprestanim gibanjem, porabil več energije kot umirjen pes
  
• brejost in dojenje: psica v drugi polovici brejosti in v času intenzivnega dojenja potrebuje bistveno več hranilnih snovi in energije za rast in razvoj njenih mladičev
  

Industrijsko pripravljena hrana

• Suha hrana v obliki briket: že pripravljena hrana, ki vsebuje potrebno količino hranilnih snovi, vitaminov, mineralov in ima primerno energetsko vrednost za določeno kategorijo psov. Suho hrano lahko ponudimo psu namočeno v topli vodi, ali pa kar suho, pri čemer je zelo pomembno, da ima pes stalno na voljo zadostno količino vode. K takšni hrani ne dodajajmo nobenih dodatnih vitaminsko-mineralnih snovi.
  
• Pločevinke: obstajata dve vrsti pasje hrane v pločevinkah, mesni del obroka k kateremu moramo dodati še ustrezen delež rastlinske hrane in vitaminsko-mineralni pripravek ter pločevinke s popolnimi in uravnoteženimi obroki za posamezne kategorije psov.
  
• Pasje klobase: to vrsto industrijske hrane lahko kupimo v različnih ovojih, posodah in globoko zamrznjeno. Ta vrsta hrane je pripravljena iz mesa, drobovine in klavničnih odpadkov, ki jim moramo dodati ustrezen delež hrane rastlinskega izvora (ovseni kosmiči, koruzni ali pšenični zdrob, otrobi) in vitaminsko-mineralni pripravek.
  

Doma pripravljena hrana

Doma pripravljena hrana mora biti uravnotežena, to pomeni, da vsebuje vse potrebne hranilne snovi v ustreznem razmerju. Zagotoviti moramo, da bo obrok vseboval ustrezno količino hrane živalskega in rastlinskega izvora; vsake naj bo približno polovica. Od živalskih izvora uporabimo pusto ali zmerno mastno meso govedi, perutnine (brez kosti), drobnice, konja, divjačine in drobovino. Meso naj bo surovo, medtem ko moramo drobovino obvezno prekuhati. Svinjsko meso zaradi veliko maščob in slabe prebavljivosti ni primerno za pse.

Druga polovica obroka naj vsebuje hrano rastlinskega izvora: ovseni kosmiči, koruzni zdrob, različne testenine, pšenični zdrob, otrobi, kruh. Zaradi lažje prebavljivosti naj bodo sestavine prekuhane. K obroku dodamo še žličko rastlinskega olja in ustrezno količino vitaminsko-mineralnega preparata.

*** V pasji obrok ne sodijo ostanki domače ali gostilniške hrane

***Preventiva je prijaznejša tako vašemu štirinožnemu prijatelju, kakor tudi vaši denarnici. Za vse nasvete, ki zadevajo zdravje vašega psa se vedno obrnite na vašega veterinarja. Psa ne morejo pozdraviti odgovori preko različnih forumov, spletnih strani, revij,…









Osnovna nega psa


Z nakupom psa prevzamemo tudi odgovornost, da bo vedno čist, urejen in lepo negovan. Tako prijetno kot se počutimo sami po dišeči kopeli, se počuti tudi pes kadar je v čistem kožuhu. Redno kopanje, česanje in krtačenje je za psa, ki je tega vajen, trenutek ko se popolnoma sprosti. Na česanje in krtačenje ga navajamo že kot mladička. Skrb za dlako je tudi pomemben del zdravstvene preventive, saj med česanjem lahko odkrijemo bolhe, klope ali poškodbe.

Česanje in krtačenje

Glavnik in krtača sta dva osnovna pripomočka za friziranje večine psov. Seveda morate izbrati takšna, ki bosta ustrezala vrsti dlake. Že pri vzreditelju se pozanimajte, kaj boste potrebovali pri česanju. Naj vam pokaže kakšen tip glavnika in krtače boste potrebovali za vašega psa.

Dolga dlaka s podlanko: nemški ovčar, šetlandski ovčar, dolgodlaki škotski ovčar, bobtail, špici, novofundlandec.

Česanje je nujno potrebno. Potrebujete redek kovinski glavnik, krtačo iz naravnega materiala in krtačo za izčesevanje podlanke. Najprej mu počešite dlako naprej, čez glavo in pleča, šele nato nazaj. Po bedrih pokrtačite dlako v smeri, v kateri leži dlaka. Prečešite gosto podlanko, zlasti med menjavo dlake. Psa skopajte dvakrat na leto, spomladi in jeseni

Svilasta dlaka: jorkširski terier, maltežan, lhasa apso, španjeli, afganistanski hrt

Če dlako teh psov zanemarimo, postane kmalu zelo neurejena in zavozlana. Treba jo je pogosto krtačiti in dokaj pogosto je pse treba skopati. Potrebujete srednje dolg jekleni glavnik, česanje zaključite z nežnim krtačenjem s krtačo iz naravnih vlaken.

Skodrana dlaka: kodri, portugalski vodni pes, bedlington terier, kerry blue terier

Tem psom dlaka ne izpada, vendar jih nenehno raste, zato jo je treba vsakih šest do osem tednov postriči in skopati. Večina lastnikov omenjenih pasem to delo prepušča profesionalnim pasjim frizerjem. Vsakodnevno friziranje zahteva le srednje kovinsko krtačo, s katero bomo preprečili, da bi se dlaka vozlala. Na koncu dlako skrtačite še z nekoliko gostejšim glavnikom.

Kratka dlaka: whippet, bokser, rottweiler, doberman, kratkodlaki jazbečar, labradorec, mops, buldog, itd

To skupino psov je najlažje negovati. Za nekoliko daljšo dlako potrebujete glavnik in krtačo, za kratko dlako pa bo dovolj rokavica za pse. To je poseben pripomoček, v katerega vtaknete roko in potem gladite psa. Od umazanije je odvisno, kako pogosto boste te pse kopali. Psov teh pasem ne kopajte prepogosto, ker jim boste sicer sprali naravna olja, ki jih izloča koža za zaščito.

Resasta, žimasta dlaka: večina terierjev, šnavcerji, žimasti lovski psi

Pse je treba redno česati s srednje gostim glavnikom in gostejšo krtačo. Vrhnjo dlako jim je treba vsake 2-3 mesece pristriči ali populiti, da odstranite odmrlo dlako in ohranite značilen videz. Po striženju jih je treba tudi skopati.

Izredna vrsta dlake: mehiški goli pes, kitajski goli pes, puli, komondor

Vsako pasmo je treba negovati ne glede na vrsto dlake. Nekatere pasme imajo zelo malo dlake, npr kitajski goli pes, mehiški goli pes. Čeprav imajo zelo malo dlake, jo je treba česati in skrtačiti. V vročih poletnih dneh mora koža biti zavarovana s kramo za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem,

Pasme kot puli ali komondor imajo gosto vrvasto dlako, ki jo je treba med rastjo oljiti in zvijati, da ostane vrvasta



Med česanjem in krtačenjem dlako rahlo poškropite z navadno vodo. Tako boste dlako lažje razčesali , dlaka bo prožnejša, se ne bo trgala in lomila. Navadite psa česati na dvignjeni površini, mizi, s trdo podlago, da psu ne bo drselo. Tako se vam ne bo potrebno sklanjati in obremenjevati hrbtenice, česanje bo lažje, saj bo pes na mizi bolj umirjen.





Kopanje

Kako pogosto bi morali psa kopati je odvisno od dolžine in kakovosti njegovega kožuha, predvsem pa od tega, kje živi. Pse, ki živijo v stanovanjih, bi bilo potrebno skopati vsak mesec. Vedno uporabite kakovosten šampon in balzam, s katerim boste kožuh negovali in mu vrnili naravno mastnost, ki jo dlaka zaradi kopanja izgubi. Pred kopanjem morate psu izčesati vozle in ostalo nesnago, ki se je ujela v kožuh.

Pred kopanjem v kadi pogrnite podlogo proti drsenju, najbolje se bo obnesla gumijasta, ki jo dobite v vsaki trgovini za kopalniško opremo. Na koncu psa vedno temeljito izperite s čisto vodo. Po končanem kopanju ga temeljito obrišite z brisačo. V hladnejših dneh, ga ne spustite na prosto, dokler ni popolnoma suh, predvsem ušesa, saj ostanki vode v ušesih lahko hitro povzročijo neprijetno vnetje.

Krajšanje krempljev

Krajšanje krempljev je postopek na katerega veliko lastnikov psov popolnoma pozabi, da je del osnovne nege psa, nekaterim lastnikom pa se krajšanju krempljev izogiba in to raje prepustijo frizerju ali veterinarju. Predolgi kremplji psa ovirajo pri hoji in celo povzročijo, da se giba okorno. Kremplji morajo biti tako kratki, da so kak milimeter od tal, če pes stoji.

Če se boste krajšanja krempljev lotili sami, bodite previdni pri delu. Vsak krempelj ima znotraj majhen mešiček, ki je zelo dobro prekrvavljen in če boste zarezali pregloboko, bo tekla kri, pes pa bo cvilil. Potrebujete ščipalnik, ki je narejen kot giljotina in krempelj odseka, ne pa kleščam podobnega ščipalnika, ki krempelj zdrobi. Najbolje je, da vam to najprej pokaže strokovnjak, če pa dvomite v svoje sposobnosti, to delo prepustite profesionalcu.

Psom, ki je omogočeno dovolj gibanja na prostem, krempljev praviloma ni treba krajšati, saj se le-ti sproti obrabljajo.

vir:http://www.slo-vzreditelji.net/?page_id=47