MuraJe muca mojih starih staršev, živi pri njih na deželi. Mura se je skotila na vasi leta 2004 muci mešanki, imela je še enega bratca
(zaradi neodgovornosti lastnikov je že dolgo na drugi strani mavrice). Ko je bila Mura mlada, je bila res zelo igriva in živahna. Je
zunanja mačka. Imela je tudi eno leglo, v katerem so bili 3 mladički:
Ajšo (še živi), Miša (ne vemo, kako je z njo) in Bučko (na slikah
tigrasto - bel). Slednjega smo obdržali (pri babici). Bil je len, ampak
še vedno super maček! Leta 2010 smo ga peljali na kastracijo. Čez približno 1 teden pa sem mu opazila veliko in ''grdo'' bulo na zadnjiku. Takoj naslednji dan smo ga peljali k veterinarju. Ko smo ravno
parkirali pred ambulanto, pa se je zgodilo nekaj groznega: Bučko se je
izmuznil iz boksa in za vedno zbežal. Še danes ne razumem, kako se je to
zgodilo... Iskali smo ga, a brez uspeha. No zdaj pa nazaj k Muri: od
odhoda Bučkota se je umirila (še vedno pa ima tisti svoj neodvisni
značaj). Malo manj klati, namesto petih prinese vsak dan pokazat ''le''
dve miši, večkrat pride v hišo, posebej pozimi... Ta mesec pa sem dobila idejo,
da bi še Muro učila trike - predstavila sem ji kliker iz zdaj se uči
trikca ''jump'' čez noge. Moram pa še povedati, da od vseh mačk ki jih poznam Mura daleč največ mijavka.
ČupaČupa je sicer uradno sestrina ''last'', ampak seveda se v vsakdanjem
življenju tega sploh ne opazi, saj obe s sestro skrbiva za oba muca in
imava oba enako radi. Rodila se je 10.4.2010. Je sterilizirana. Ko je bila majhna, je bila Čupa prav čuden
mladiček: ljudi je sploh niso zanimali, samo izogibala se jim je in se
preganjala z bratcem, čudno je tekla, kar naenkrat je skočila v zrak...
Zdaj pa se je popolnoma spremenila (le njeni skoki so ostali): je prava
mačja dama, ki pa zna biti tudi zelo sitna, veliko hodi okoli nas in
zahteva svojo dozo božanja... Seveda pa sta še vedno s Kikijem najboljša
prijatelja (še dobro, da sem takrat vzela obe, saj smo najprej mislili
le Čupo). Je malo živahnejša kot njen bratec, veliko bolj sitna, veliko
več mijavka in veliko več je - ni izbirčna in poje skoraj vse. Oba muca
sta zelo rada na zamreženem balkonu, s katerega opazujeta ptice (verjeli
ali ne - Kiki jo je enkrat skozi mrežo ulovil) in drugo. Tudi njo
poskušam naučiti kakega trika in ji zelo gre, ampak včasih pozabi
misliti še na kaj drugega kot to, da mora čim prej dobiti hrano, pa ni
važno kako.
KikiKiki je edina čisto moja žival. Tudi on se je skotil 10.4.2010. Je izključno notranji muc, živi pri nas v
bloku s sestrico Čupo. Je kastriran. Kiki večino dneva prespi, kdaj pa kdaj (zjutraj
ali zvečer) pa dobi ''svojih 5 minut'' ko nori s Čupo po stanovanju,
glede hrane je izbirčen (je brikete Sanebelle, občasno konzerve in
surovo meso). Poskušam ga naučiti tudi kakega trika; gre mu, ampak kaj
ko porabim celo večnost, da najdem hrano, ki mu bo motivacija. V leglu
sta bila s Čupo edina, njuna mama je siva muc, ki živi pri babičini
sosedi (seveda je mačka zdaj že sterilizirana).