''Moja'' sončka - Dino in Dix

Dino
Dino je resasti jazbečar standardne velikosti z rodovnikom. Skotil se je 3.8.2009 na Hrvaškem. Je svinjsko sive barve . Njegov lastnik je sosed (in družina), Dino pa živi v pesjaku za blokom. Vse se je začelo s tem, da sem jaz pred 3 leti odšla slučajno za blokom, potem pa sem tam opazila psička v pesjaku in kar nisem hotela domov. Zdaj, po 3 letih (dolga zgodba) pa Dinota vsak dan (tudi večkrat) peljem na sprehod, ga učim, negujem, če se le da ga na kake izlete in to vzamem s sabo. Oba pa zelo uživava pri učenju trikov - najraje ima ''glas'' in vse kar je povezano s tacami ali vohlanjem. Zelo rad je in se igra (posebno vleče), tako da lahko to s pridom uporabim pri šolanju (vsak dan delava tudi ''home agility'', kar obožuje - jutri dobiva še neko cev za tunel, pa bo skoraj vse!). Opravljeno ima malo šolo in jamarski PNZ, z lastniki tudi lovi (v mestu pa je čisto normalen mesti pes, kot vsi drugi, samo da ko mu dovolim malo več vohlja, kar pa me niti ne moti). 28.4.2012 se je Dino prvič razstavljal na CAC Snežnik - dobil je oceno prav dobro (glavni razlog je da je premalo odlakan). Isto oceno je dobil tudi na ocenjevanju zunanjosti. Z mano je obiskal še CAC Hrušica 2012, razstavljala pa ga ne bom več (samo v junior handling bo šel mogoče kdaj z mano), sama pa še vedno vadim JH z njim doma, saj sem ga v mesecih pred razstavo ''mučila'' z ring dresuro vsak dan, pa mi je škoda da bi se to zdaj pozabilo. Čeprav na splošno pravijo, da jazbečarji niso zelo aktivni za Dinota to
ne drži; on ima veliko sprehodov, veliko hodi v hribe, teči s svojimi
lastniki... Je pa seveda kot je značilno za pasmo zelo trmast. Ni
kastriran, ampak ne bo za vzrejo. Odkar ga je napadel pes (zato tudi ''bula'' ki jo ima pri rebrih) ne mara več vseh psov, a ima tudi precej prijateljev, s katerimi se super razume: coton de tuelar Gucci, ''sibirska huskyca'' Quinny, ''pudel'' Čopi, angleška koker španjelka Queeny, ''yorkshire terier'' Rudi, pudlica Brena... Sigurno pa bosta prijatelja tudi z gladkodlako prinašalko Ilvie, ki pa jo bo lahko spoznal šele po vseh cepljenjih.(verjetno sem še kakega pozabila, pa še na sprehodih se s parimi, a redkimi razume).





















Dix
Dix živi pri babici na deželi, njegova uradna lastnica pa je moja sestra. Letos septembra bo praznoval svoj sedmi rojstni dan. Je mešanček, v sebi ima verjetno nekaj
zlatega prinašalca. Je zelo živahen pes, obožuje tek, skakanje, rad dela home agility, trenirava dogfrisbee, zna
tudi par trikov.. Je bil pa Dix kupljen precej neodgovorno (jaz sem
imela takrat 6 le, tako da nisem kriva zato...), tudi vzgojen ni bil ko
je bil majhen, tako da jaz zdaj popravljam napake, kolikor se še da.
Tudi psov ne mara, tako da žal ne moreva niti v pasjo šolo (pa še v
bližini ni nobene dobre, on pa v avtu razgraja), niti na agility, zdaj
bom končno hodila na frizbi tečaj - ampak sama, pa bom potem delala z
njim. Njegove najljubše igrače so žogice in plastenka, hrana pa sir
(drugače ima ribje brikete Cibau, ker je glede tega zelo zakompliciran).
Mislim pa, da je od vsega najbolj vesel, ko naš avto pripelje na
dvorišče, pa potem ko gremo po povodec in ve, da bo šel na sprehod -
takrat gre po svojo oddejico, jo prinaša, cvili, se polula...
EDIT: Dix je v juniju 2012 zaspal za vedno.












p.s.: ne bi rada tukaj poslušala kritik glede Dinotove odlakanosti in kritik glede nakupa Dixa, sama točno vem kaj je narobe, pa jih imam kljub temu rada!

Luštna psička,pa super slikice.Ubogi Dino ko ga je napadel pes.

Danes smo se morali posloviti od Dixa, zaspal je za vedno (toliko ugrizov v zadnjem času je bilo preveč za tvegati, pa tudi brezveze, ker potem bi bili manj z njim, je to v dobro njega, čeprav je meni grozno). In prosim brez neprimernih komentarjev ker ne veste kako nerešljivo je v tej situaciji... Še vedno kar ne morem verjeti...
Ta tema se lahko izbriše!

Moje sožalje.

Sožalje.... Kaj se mu je zgodilom ugriznili so ga??...

Danes pa je za nas prav poseben dan - Dino namreč praznuje svoj 3.rojstni dan! Vse najboljše sonček moj! :flower:Naredili smo tortico, zmenjena sem z dvema prijateljicama in njunima psoma (Dinotova prijatelja), kupljeno je darilce, zdaj se bom počasi odpravila k njemu... Bom zdaj ga še poslikala, ampak verjetno šele v ponedeljek dobite slike ker bom odsotna.

Se opravičujem za zaporedne poste... In slike so tukaj!
Malo pred rojstnim dnem sem za Dinota spekla pasje piškote, ki jih obožuje:




Za rojstni dan sem mu napravila torto: (recept: skuhaš mešanico polente in gresa, vmes lahko daš še sir. Uliješ v posodo do malo manj kot polovice te polente, potem daš čez surovo mleto goveje meso in spet zliješ kar je ostalo polente (da je v sredini mesni narev). Potem pa še okrasiš!)


Dobil je darilce:


...ki pa ga je bilo treba takoj preizkusiti...:


Torto je pojedel s pasjima prijateljema:


...kokrico Queeny..:


...in cotončkom Guccijem...:


No te so bile s 3.8. Zdaj pa še z 12.8., ko sem jaz imela rojstni dan (imela sem 13., ampak praznovanje za sorodnike en dan prej )
------------------------------------------------------------------------------------------------------------










S prijateljem Rudijem:




Dino v vsej svoji lepoti pri 3 letih:

Naredila Hana J. - hvala!

O kaki cukrček, zlo lep video in tudi on

Zakon video.
Je pa res zelo lep.

Hvala (malo pozno ) momokika in Nala&Ula! Še nekaj novih slik Dinota:


























Lep pozdrav!

Waw krasen je sploh tista slikica, ko ima briketek na smrčku.

Želimo vam vesel božič in srečno novo leto!

Enako tudi vam (:

Že dolgo se nisem sem javila... Ko je zapadel sneg (ta zadnja pošiljka) je bil Dino čisto navdušen, je samo dirkal v krogih, ampak žal nisem nič fotkala. Potem ko je zapadel naslednji dan nov mu je bil malo previsok, zdaj ko se je malo stopil pa je spet super. Včeraj sva šla na sprehod s prijateljico in njeno kokrico Queeny:

Malo poziramo


Teciiiiii!




''Dino, dej ji ljubčka'' (nov trik naučen v 5 minutah, potem pa ga je Dino ves čas delal )




Dino kar prosi, da bi dobil Queeny...


Pa še malo poziranja!














Potrebno je malo odmora...




Vem, veliko jih je, malo majhne so (sem se zmotila pa sem malo preveč pomanjšala) in kvaliteta je res ''vrhunska'', ampak naj bo.

Zelo je lušten.

Luškan je

Hvala! Še nekaj novejših:










''mrtev!''


tako pa izgleda križanje tačk pri jazbečarju:


''prosi!''


''ne smeš!''


poskus razstavne drže (se vidi, da je izven vaje, pa še vrvico sem izgubila, pa to je desna stran :lala: ):


in končno igra!

Že zelo dolgo se nisem sem javila, od marca, pa bom zdaj prilepila nekaj svežih fotografij



Grde fotke, tipičen Dino




Razstavna drža ki ni najbolje uspela:




Drugače pa je Dino super! Iz dneva v dan se vidi kako napreduje, uči se novih trikov, snemam ga za video (ki pride 3.8. na njegov rojstni dan), veliko vadiva, zdaj bova začela še malo bolj ''home agility'' ko sem videla kako mu je v veselje včeraj... Najbolj pa sem vesela ker tako lepo napredujeva glede agresije do psov! Največ moram seveda še popraviti na sebi, a sem veliko naredila. Ponavadi sem ga ko sem videla spuščenega (pomožnosti velikega) psa takoj dvignila in čimprej zbežala ali pa če sem se zadržala pred dvigovanjem sem takoj panična tekla proč, čeprav sem se zavedala da ni ok. On pa je seveda norel. Zdaj pa sva že nekaj spuščenih psov srečala, včeraj 2, eden velik zlati prinašalec čisto blizu in sem prav ponosna da ga nisem dvignila niti nisem postala panična ampak ga samo dala na poleg, enkrat ''miruj!'' in samozavestno naprej proti domu ne da bi se ozirala za tistim psom. In uspelo je :DTudi zadnjič nama je en majhen pes (ki jih bolj sovraži kot velike) sledil dolgo časa in sem bila prav ponosna ker najprej je sicer malo renčal, potem pa je bil res priden čeprav je pes hodil le meter za nama. :DIn niti dvigniti mi ga ni bilo treba niti psa odganjati :DTako da upam da bova zdaj lepo napredovala in ne bova kot že večkrat doslej obstala na mrtvi točki.

Danes Dino praznuje svoj 4. rojstni dan. Vse najboljše Dino!
In končno mi je uspelo naložiti video, že od zjutraj se mučim s tem, upam da vam je všeč, čeprav je kvaliteta obup https://vimeo.com/71631462
In še nekaj fotk, posnetih pred par dnevi:















Fotke s torto in darilom še pridejo. :)se opravičujem za spet zaporedne poste

Že dolgo nisem sem pisala :/ , ampak bom prilepila kaj novih fotk ko bom imela čas.
Končno pa je tu nov, jesenski Dinotov video:
https://vimeo.com/78456896
Upam da vam je všeč, čeprav ni nič posebnega in kvaliteta ni ravno visoka. :)Komentarji in nasveti zaželjeni!

No...  Zadnja 2 dneva sta bila zame fizično in še posebej psihično zelo naporna (prometna nesreča - brez skrbi, sem ok  ). Ampak za dežjem vedno posije sonce  ...

Mislim da približno veste kako je bilo z Dinotom, ne bom vsega še enkrat na dolgo in široko pisala. V glavnem; vedno je bil njegov lastnik moj sosed in jaz sem se poleg lastnikov veliko ukvarjala z Dinotom. Nikoli nisem želela razmišljati, kaj bo v prihodnosti - vedela sem namreč, da se bo Dinotov lastnik preselil, da bo šel Dino z njim, da bom jaz najverjetneje dobila svojega psa, se tudi jaz preselila, šla v srednjo šolo itd. Te misli so mi bile vedno grozne in vedno sem raje uživala z Dinotom dokler sva še oba lahko.
Točno se spomnem prvega šolskega dne letos - srečala sem očeta Dinotovega lastnika. Vprašal me je, če bi si želela imeti Dinota (predvidevate, kam vodi ta post?  ), ampak sem bila sigurna da je to le šala in sem kmalu pozabila na to. Kmalu pa je rekel še enkrat, prav povdaril je da ni šala.  Čudno mi je bilo, ampak sem vseeno omenila staršem. Kmalu potem sem zbrala dovolj poguma da sem o tem povprašala Dinotovega lastnika - in res; povedal mi je, da se seli, ampak da Dinota ne more vzeti s sabo, tako da ga lahko vzamem jaz. Mene je čisto šokiralo, vem da sem samo ponavljala da se mi zdi preveč lepo da bi bilo res, da bi se mi to zgodilo. Točno se spomnim, kako se mi je skoraj zmešalo  , samo skakala sem, imela takšen srečen in iskren nasmeh kot že dolgo ne, hitro sem telefonirala vsem prijateljicam in se drla ''RES JE, RES JE!!''  Potem smo se doma dogovorili, dovolili so, a nisem imela pojma kdaj bo postal moj - še v dvomih sem bila če je bilo tisto resno mišljeno (prav po moje, vedno v dvomih  ). A v zadnjem času se je zgodilo marsikaj v tej smeri- včeraj smo dokončno podpisali pododbo in moje večne sanje so postale resničnost; Dino je postal moj!!!!    Zame še vedno čisto nepredstavljvo, sploh ne morem verjeti da je res. To je bila vedno moja največja želja - ampak sploh nisem razmišljala o tem, vedno je bilo tako da njihov je in njihov bo, sploh ni obstajala možnost da bi kdaj postal moj. To je prišlo vse tako hitro, še vedno ne morem verjeti da imam svojega psa, moja največja želja že nekaj let, toliko obupa in solz zaradi tega, zaničevanja z vseh strani, zdaj še vedno ne verjamem da je res.   In to ne katerega koli psa, ampak Dinota, kar je zame daleč najboljše, boljše od vseh idealnih airedalcev iz popolnih razstavnih linij. Danes sem začela z jutranjimi sprehodi, iskanjem varstva za naslednji vikend ko me ne bo, iskanjem kvalitetne hrane, na ovratnici že ima obesek z našo telefonsko številko, a še vedno se mi zdi nerealno, da se je naši družini včeraj pridružiš čisto moj pes.


(c) Melita Bubek

No, zdaj pa nič več kompliciranega razlaganja kako je z lastništvom Dinota.