Moj pes pa mačkice iz gozda prinaša
Že kako leto je minilo, ko je Shara na sprehodu z dedkom pri potoku našla našega Buckota; verjetno ga je potok nesel naprej, ko se je zapletel v vejevje, ki je držalo njegovo glavico nad vodo. Poleg njega so ležali še trije mucki, vsi mrtvi. Bucko je bil komaj še živ, slabotno je mijavkal v nebo, medtem ko ga je vedno bolj pritiskalo pod vodo. Doma smo ga ogreli, na srečo je staknil le manjši prehlad in po nekaj dnevih je bil že popolnoma zdrav.
Predvčerajšnjim je Shara iz gozda privlekla še eno tigrasto-belo mucko, verjetno samčka (spola se še ne vidi dobro), kakšnih 14 tednov starega in ga posvojila. Privlekla ga je z druge strani čebelnjaka, kjer imajo ljudje vrtove, v bližini pa so kmetije in potok. Mucek ima poškodovano hrbtenico in zlomljen repek, vendar je veterinarka rekla, da je razen tega popolnoma zdrav, kosti pa se bodo zarasle brez človeških posegov. Ko ga je Shara prinesla ga je negovala z jezikom, dokler ga ni dedek našel ležečega poleg nje in ga nahranil z mlekom v prahu mešanim z vodo. Tujcev se boji, vendar se v človeškem naročju popolnoma sprosti, tako da sklepamo, da je bil verjetno v človeških rokah preden so ga zavrgli. Že dva primera v enem letu.
Kaj privede ljudi do takšnih dejanj? Mačje dojenčke metat v potok in po gozdovih, da se jih znebijo, da pocrkajo zaradi mraza, da jih požro živali ali pa da se utopijo, namesto, da bi odšteli nekaj evrov za sterilizacijo in bili imeli celo življenje mir? Kako imajo lahko srce, da zavržejo nekaj živega, nekaj kar je nedolžno prišlo na ta krivični svet in jim na takšen krut način odvzamejo življenje? Mački niso krivi, da producirajo mladiče, mladički pa niso krivi, da so prišli na svet! Krivi so neodgovorni, brezčutni ljudje, ki jim za mačke ni mar in jim ne privoščijo normalnega, zdravega življenja! Resnično več ne vem kam gre ta svet, z opozarjanjem pa se ne pride daleč.
Mali mucek pa bo ostal pri nas in bo ko bo dovolj star šel na kastracijo. Ko bo dovolj star bo šel k moji drugi babici v roke.