Ne glede na to, da ves čas govorimo o pasjih športih in pasjih športnikih, je razvoj gibalnih sposobnosti psa v kinologiji pogosto potisnjen na stranski tir. Kadar pri treningu trčimo ob težavo, se vodniki veliko raje sprašujemo, zakaj pes nečesa ne razume ali noče narediti, kot pa da bi poskusili ugotoviti, ali se vaji morda izogiba, ker je preprosto ne zmore ali ne zna narediti prav.
Gibalne sposobnosti so tiste sposobnosti, ki telesu omogočajo bolj ali manj učinkovito gibanje. V določeni meri so te lastnosti prirojene (novofundlandec se bo na dirkalni stezi zelo težko meril z angleškim hrtom), deloma pa nanje lahko vplivamo s treningom. Da bi psu zagotovili varno športno udejstvovanje in dolgo »kariero«, je pomembno, da je dobro fizično pripravljen, za tekmovalne dosežke pa se je treba še posebej posvetiti tistim sposobnostim, ki so za izbrani šport posebno pomembne.