Vzrejanje flatov

Torej...
Kakor vas večina že ve je moja trenutna želja dobit flatko. Psičko, s katero bi čez nekaj let registrirala psarno. Kupila bi jo absolutno v tujini, po možnosti bi bila črne barve, ki prenaša jetrno. Z njo bi hodila na razstave, Dog Dancing, agility ter rally-O, naredila bi tudi izpit za psa terapevta.
Najbolj verjetno bo prišla s psarne Flat XP iz Avstrije. Ker nimam pojma kaj se dogaja v mamini glavi je možno, da jo bom dobila tudi pred 18. letom, zato bi rada malo nasvetov/predlogov...
Ta prvo pa samo da predstavim kako mislim bit kos tej nalogi...
Torej kupila bom najboljšo možno psičko, razstavo linijo, s primesom delovne vmes, se pravi da bi imela kar močan nagon po prinašanju. Absolutno ne bo imela legla pred tretjim letom, gled izbora samca pa bom karseda stroga. Samec in moja bosta bila EIC, HTML, PRA in CNM clear, oči čiste, telesno oceno pa 5 (no, upam da bo moja bila ). Res, da sem kar stroga, ampak vzreja ni igra.
Želim si čimbolj karakerno stabilne, lepe, predvsem pa zdrave potomce, ki bi bile v veselje njihovim novim lastnikom. Iz prvega legla, bomo enega mladička obdržali, zanj bo skrbel moj stric.
Psički bodo odraščali v družinskem okolju, v hiši z vrtom (čeprav bo psica živela v stanovanju), navajeni bodo na kmečke živali, pse, mačke, ljudi, kuhinjske strojčke in najbolj pomembno: vodo!
Naša družina je ločena, oče živi v hiši, v bližini so neke "mlake", kjer so jezerca, zato bi jih tam privajali plavat in navajali na divje vonjave.
Razširit želim tipične labradorce, ker opažam da jih je čedalje manj ...zato jih tudi malo ljudi ima, niso jim več všeč, kar me jezi. Sama sem mnenja, da šteje karakter, ne videz, čeprav pa je videz večinoma problem...
Psičke bi prodajala poučenim ljudem- v solastništvo, psarnam ali razstavljancem oz. družinam.
TODA: psa ne bodo dobili ljudje, ki si ga samo želijo. Preverila bom njihovo kinološko predznanje. Če bo kakšna družina želela psička, pa bo njihov prvi pes, ne bodo imeli pojma, a bodo prepričani, da psu hočejo dobro, če bodo naredili name dober vtis, če bodo imeli VOLJO se kaj naučit jim bom nudila informacije, jim prodala psička in svetovala da bodo zanj dobro skrbeli.
Pes bo prodan s pogodbo!
Imeti bo moral izvide kolkov in komolcev, če ne bo razstavni ali vzrejni, bo moral biti steriliziran/kastriran. Vsekakor tega v pogodbi ne bo nujno pisalo-odvisno od legla, psičkov in lastnikov. Sem stroga, ampak tako je! Ne mislim svojih "zakladov" dajat kar tako!
Vsak nov lastnik bo dobil izvod knjižice za oskrbo in vzgojo mladega labradorca, prav iz naše psarne.
Čez nekaj let ko/če bom uspešno vzrejala bom k nalogi dodala še eno pasmo-flatkota, ki jo bom vzela iz slovenske psarne.

Mislite da bom kos tej nalogi?

Lp.

Banjusie

Najlepša hvala za tvoj "spis" res si super napisala! Res se ti prav vidi, da boš ODLIČNA vzrediteljica, res super si! Sploh pa je dandanes malo takšnih, ki se zavedajo kako resna je naloga vzrediteljev. Da to ni kar tako, da je za to potrebno ogromno žrtvovanja. Vzreja ni le to, da ti gor spraviš par mladičev, ki jih nato prodaš in dobiš za njih denar! Je mnogo več! Potrebno je vzrejati zdrave predstavnike, za izboljšanje pasme. To pa vsekakor niso nerodovniški psi, ki so v bistvu kopije rodovniških... Sploh pa niso pregledani in nič...

ČIM VEČ TAKŠNIH VZREDITELJEV, KOT BOŠ TI! Res upam, da se ti želja uresniči, ker si super!

Hvala, hvala hvala.

Ampak popularnost labijev kar popušča, zaradi slabih vzrediteljev in to me resnično jezi. Imam "napako", da sem ko sem jezna rdeča kot paradižnik in ko mi kdo pripoveduje o takih labijih ratam prav taka. In potem me sprašujejo če mi je slabo! Slabo od njihovih izjav! Neodgovornosti! Lahkomiselnosti! Prav v naših krajih je vest o takih labijih zelo malo razširjena. Poznam ogromno lastnikov labradorcev-samo eden ima psico z rodovnikom. In še to iz slabe psarne. Iz psarne T****. Psica je imela 5x mladiče-seveda brez rodovnika, okužena je s PRA in EIC, poleg tega pa ima kolke D! Ja, prav zares so jo vzredili strašno pametni, odgovorni ljudje, ki jim pomeni vse na svetu izboljšati pasmo. Bedarija!

Zadnjič sem gledala seznam labradorcev, ki so se šolali v našem KD. Bilo jih je okoli 40. Rodovnik je imela 1.

To je pa res žalostno ja Zaradi takšnih ljudi tudi jaz postanem jezna... Sploh pa ne morem razumeti, da gre ljudem samo za profit (zaslužek), vseeno jim je za zdravje psov, samo, da oni prodajo svoje nerodovniške pse... Žalostno res.

Ja, sem brala na med.over net, da so labiji že zelo uničeni po zdravju ja. In mi je žal za pasmo, saj so po karakterju krasni psi.

Ja, ampak jaz bi zaslužku prej rekla kapital. Po tem kaj vse s temi psi počnejo... grozno. Na med.over net je kar precej takšnih tem-hvala bogu. In ker je to precej popularna stran za brat upam, da jih prebere čimveč ljudi.

Drugače pa gremo h Andrei (CS labradors) na obisk drugo leto. Komaj čakam! Zanjo imam pripravljenih 34 vprašanj. Edinole še o paritvi in teh stvareh se še moram kaj več naučiti, ker ima knjige oče in mi o tem ne dovoli še brat. Sedaj se učim genetiko. Pri prvem leglu bo zraven še kakšen kinolog/inja ali vzreditelj/ica za vsak slučaj, saj izkušenj pač ne moreš pridobit iz knjig. Najbolj verjetno bo zraven upokojena učiteljica biologije, ali pa današnja uč. biologije. Upokojena je vzredila eno leglo, kakšno tisočletje nazaj, pa bo pomagala še pri enem-če bo takrat še živa.

Super se mi zdi, da imaš že vse tako lepo organizirano!

Drugače pa res... Ljudje si izmišljujejo vse žive izgovore samo, da bi prodali njihove pse... Zdaj najdeš že nerodovniške pse za 400 + EUR. ( Mnogo jih je tudi po 500 in več). Ali pa parijo mešančke in si zmislijo zraven pasmo npr. parijo maltežana in bišona-ime maltežan-bišon pasma, ki sploh ne obstaja! Sem kopirala besedilo oglasa v eno od tem.

Ja, sem videla tiste Maltežane Bišone ampak sem bila preveč jezna da bi kaj komentirala razen: "No comment!"

Jaz bi ceno določila glede na kakovost legla. Cena pa bi nihala okoli 700-900 eur. Bom pripopala slikice mojih pogojev ko dobim nov fotoaparat. Tukaj pa je opis kje bi mladiči odraščali:

Imamo hišo z ogromnim vrtom. Imamo dva stanovanja-v zgornjega prideš po stopnicah. Stopnice so kot da bi bile razširjene v nek balkon. Tu bi bila uta. Balkon bi še malo ogradili. Ker je pod njim kantina "pr vinjen'mi Twnčki", je balkon "nad tlemi". Na tla bi vodila kot nekakšna trdna, ograjena deska po kateri bi mladiči in mama prišli na vrt. Vrt ima nekaj dreves in je ograje pred cesto, vendar bi ga še dodatno zavarovali in postavili ograjo. Poleg vrta je "parkirišče" oz. igrišče in koš za košarko.

Spodnje stanovanje ima tudi balkon, na tleh, ki je kot zanalašč za psičke. Se tudi zapira in je dovolj zaščiten, da mladiček ne bi mogel ven. Oba balkona sta prostorna ravno dovolj, da lahko tam psički preživijo kakšne pol urice-da pregledamo da so zdravi, da jih pregleda referant, vet, da vidimo če se ni kakšen zgubil; niso pa za bivanje. Seveda na njih ne bi živeli-spali bi v kurilnici, ki bi jo tudi ogradili. Je odličen prostor za kotitev-ima pralni stroj, banjo, WC, v njej je toplo, iz nje pa vodijo vrata direktno na vrt. Kotišče bi bil verjetno kar otroški bazenček, ko bi razširila vzrejo pa "prava", lesena kotilnica.

Igrače bi kupila pred paritvijo, mladiči pa bi prve tedne preživeli v kurilnici, ki pa vodi v stanovanje in sicer ravno v mojo sobo.

Za "našo ropotarn'co" oz. garažo je še eden vrtiček, kjer bi rad oče naredil bazen za race-prekril s tisto folijo. Lahko bi naredili še en bazen, v katerem bi psičke privajali na vodo. Poleg naše hiše je pa odličen teren za lovce in lovske pse. Kakor je bilo prej napisano mlake, veliko lužic, divjih živali-skrat perfeten teren za kakšnem PNZ. Poleg tega po navadi tam kaj streljajo.

Ko bi bili na to pripravljeni bi psičke "spakirali" v naš novi Alpha Romeo 156 in krenili na dedkovo farmo. Tam so Shara, mačke, ovce, zajci itd. Poleg čebelnjaka je tudi gozd in krasen teren za male labradorce. Tudi tam načrtujemo imeli jezerce za race.

Ne vem, meni se zdijo pogoji kar v redu, prav kakor narejeno za odraščanje mladih labijev...

Na tej slikici se vidi za Berto, Lilo in Melindo samo delček naše zemlje:



Sej ko bi šla študirat bi si našla stanovanje in prišla samo vzredit še kaj v hišo, potem pa ciljam na svojo hišo. Če se bomo preselili v Koper pa toliko bolje...

Super, upam, da se boš vsega napisanega držala. Vem pa da tisto o zdravstvenih testih ne bo mačji kašelj in boš slej ko prej sprejela tudi carrier pse. Ker boš videla, da tudi ti niso kužni in lahko dajo veliko boljše potomce od vseh clear.
Govorim ti iz izkušenj, saj smo imeli tak primer v predzadnjem leglu. Samica vse A, oče PRA B, ampak dobili ven daleč najlepšo psico tu okoli.. in ne boš vrjela mala je PRA A in FN clear tako da vse bp
In tudi ko kupuješ psičko, dokler ni testirana ne moreš vedet ali je clear ali carrier, razen če iščeš kombinacijo A + A (clear/free what ever)..kar pa je kar težka

Sicer pa srečno v vzreji, če bo vse po sreči, se bova srečevali v grupcah na razstavah

Ja, zadnje čase take kombinacije vedno bolj opažan. Psarna ki sem si jo zbrala pa ima enostavno tako lepe pse da kar strmiš. Zame so to pravi labiji: http://www.crystalspirit-labradors.at .

Tudi jaz upam da se bova kdaj srečali. Na tekmi nisem imela prilike videti Belle, v Celje morda ne grem, ker gramo v Sv. Anton, za lJubljano pa sem več kot 112% da pridem.

Aja-ukradla sem očetu knjige in se zdaj pridno učim. Upam da mi bo zneslo do 18. leta res dobro spoznati labradorce!

Kaj pa je ta tendenca z labradorci na kratkih nogah? V Kopru na razstavi je bilo kar nekaj tekih in le eden ali dva ta prava, na lepih dolgih nogah.

Fiamma-ja to tudi mene čudi in sploh ne vem od kod je. V Kopru sta bila le dva "normalna", res fenomenalna, pa nista dosegla ne vem kakšnih mest. Verjetno so se spet igrali inbreeding-še celo letos je bilo eno tako leglo!

Ne, res obup! Labradorec mora imet dolge noge. Še malo pa jih bodo preobrazili v jazbečarje!

Kar
se pa tiče prvega posta, je res zelo lepo napisano! Sicer upam, da se
zavedaš, da nikoli ne veš, kako in kam te bo življenje zaneslo. Malo
prehitro se mi zdi, da bi pri 18ih registrirala psarno nase. A boš
študirala, se odselila od doma, ...? Bodo starši skrbeli za pse, dokler
ne boš 100% imela zagotovnjeno čisto svoje domovanje. Razen če planiraš
ostat pri starših, to potem spremeni zadeve.
Pa tudi na žalost ne
moreš bit 100%, da bo pes, ki ga boš kupila, imel res vse rezultate
najboljše, saj na žalost se tudi zgodi, da mladiči psov, ki imajo zelo
dobre rezultate pri zdravstvenih testih, podedujejo tudi kakšno genetsko
okvaro, saj za določene stvari je več genov, ki določa eno lastnost.
Tako imaš lahko starša z AA kolki, pa bodo nekateri mladiči imeli B,
morda celo C, ker displazijo kolkov določa več genov in se jih ravno
zaradi tega zelo težko izloča.
Me pa zelo veseli, da imaš tak pogled
na vzrejo in sem prepričana, da ko boš enkrat postala vzrediteljica, boš
to počela s srcem in tako kot je treba! Če se bom kdaj v prihodnosti odločala za labradorca, zdaj vem, na koga se obrnit.
Sicer
tudi sama po tihem sanjam, da bi morda nekoč vzredila eno leglo, saj
imam zelo podobne poglede na to stvar kot ti - prvo mi je zdravje psov!

Hvala!

Ja, labiji morajo bit suhi in vitki, na dolgih nogah, ne sicer s špičastim noskom, ampak tudi brez pokožne maščobe-na razstavah opazim vse prej kot to! Zato sem tudi zbrala res odlično psarno in upam da mi bo od Ilvie uspelo mladičko vzet: www.crystalspirit-labradors.at

Glede lastništva in študija pa tako: Ta prvo grem na BIC v Lj, takrat se bomo verjetno preselili v Ljubljano ali Koper-v hišo. Seveda bo tako veliko lažje vzredit eno domače leglo. Ko bom imela 18. let si mislim poiskat kakšno začasno delo in stanovanje pri katerem bodo denar morali prispevat tudi starši. Potem ko dokončam študij, si najdem delo bom pa si najdla hiško in plačevala sama. Upam da mi bo finančno zneslo, ker šparam že od 7. leta. Seveda se lahko name obrneš, vsaj glede retrieverjev-sem totalno munjena nanje. Upam da bo tudi tebi uspelo kakšno leglo vzredit. Po mojem ja, če si to močno želiš.

Pri meni je bolj tako - če bom imela psa, ki bo res top, ga bom uporabila za vzrejo, če ne pa ne. Ker dvomim, da bom imela dovolj časa ob službi, da bi se bolj intenzivno s psmi ukvarjala. Če bo, bo bolj ljuditeljsko, ampak seveda bodo morali bit zdravstveni izvidi kot se šika!

Super! Upam da je vedno več ljudi s takšnim mišljenjem. Še posebej pri redkih in zelo popularnih pasmah. Res da je labradorec za parjenje na vsakem ovinku ampak samca imam nekak že ogledanega-in je na Češkem. Ker je tudi pri takih pasmah kot pri redkih izjemno težko najt res pravo kombinacijo. Upam da se bom z lastniki samca srečala l. 2012 v Salzburgu, da ocenim njegov karakter. Če bo šlo vse po sreči in bom SLUČAJNO dobila psičko prej kot napovedano pa bo morda njen oče, oz. bomo šli z njo v Avstrijo celo že razstavljat. Februarja gremo k Andrei da vidimo kako imajo vse to z organizirano. Pa še CAC januarja v Ljubljani in ga enostavno ne smem zgrešit. Imam pa občutek da bo l. 2012 res krasno leto in da se mi bo največja želja uresničila-tako je govorila vedeževalka in uni kitajski piškot, al kaj je. Ne verjem temu, ampak tokrat resnično upam da imajo prav.

Aja, pa se opravičujem za tako otročje napisano besedilo...ma upam da se nekako bistvo opazi. nekaj stvari bi sicer še spremenila, ma bomo videli kako bo.

Meni so pa po pravici bolj všeč labradorci delovnih linij, karkšni so bili včasih. Suhi na dolgih nogah, agilne postave. Današnji 'debeli' labradorci so bili vzrejeni zaradi razstavnega videza in to mi niti najmanj ni všeč. In zaradi tega so se pojavile tudi težave z zdravjem, njihove lovske kvalitete pa so se v večini skrile v neko ''malo škatlico'' in ne pridejo več do izraza. Krasne pse mi imajo v psarni: http://www.blackthorn.hu/

Jazz-jap ravno to se dogaja. Ampak še vedno ima veliko razstavnih labijev krasen lovski nagon. Psarna Black Thorn mi je tudi zelo všeč, vendar pa nekateri psi niso pregledani za EIC, kar prestavlja precej težav pri delovni liniji. Sem pa razmišljala, da bi najprej imela flatkota, pa probala malo spoznat pasmo prej ko se podam v vzrejo, če pa se bo izkazala na VPR-ju bomo morda imeli eno leglo.

Da se razumemo.. tole, kar ima psarna Black Thorn po mnenju poznavalcev NISO pravi labradorci. To je field trial linija, v kateri so dokazano vmešane še razne druge pasme!

Tako da ne govorit, da so bili labradorci včasih takšni!!

Pravi labradorci so bili včasih takšni:
KLIK

Na razstavah je bil par let nazaj trend, da so bili res sami debeli labiji - se pa to zadnje čase občutno izboljšuje in je vedno manj psov predebelih..

Blackthorne Rocks U too

Tale zame ni field trial linija. Saj je iz njihove psarne, ne? Zaradi e-ja.

Hmmm..odvisno o katerih Blackthorn-ih govorimo..

To, kar je nalepila Jazz je field trial linija:
KLIK

Tole, kar si pa nalepila ti sliko so pa drugi Blackthorni:
KLIK

Nimam pojma, kako je možno, da imata obe psarni registrirano enako ime..

Aja, jaz komaj zdaj vidim.
No kakor koli upam, da mi bo uspelo prepričat mamo, pa bomo videli kvaliteto legel spomladi. Zaenkrat je ona bolj za flatkote, tako da se moram učit.

Am...ja plan se je spremenil.

Tak da gremo letos na ogled legla psarne RonRaj.

Super, čestitam!