Lastništvo psa in otroci

Torej...

Mnogo otrok si zaželi psa pri zelo zgodnji starosti tudi pri 7-ih letih, normalno pa je da toliko staro bitje še zase ne more skrbet, kaj šele za psa. Pes je seveda ogromna odgovornost ki vodi celo k odrekanju nekaterim stvarem, vzame pa nam čas, denar in energijo. Poanta je, da so nekateri starši psa tudi pripravljeni kupiti toliko staremu otroku kar je ena najslabših možnih stvari-lahko tako za otroka kot za psa. Zato se morajo starši vprašati: kdaj je otrok zrel za lastništvo psa? Odgovor se zdi povsem znan-od 10. leta dalje;kar pa ne drži. Že po svojih izkušnjah vem, da tudi nekateri dvanajstletniki niso sposobni skrbet zase-bognedaj da bi jim zaupali bitje, ki živi in čuti. Sama sem mnenja, da je vse odvisno že od vzgoje otroka.
Že pri otroku, ki je že praktično samostojen, zna poskrbeti zase, je zanesljiv in odgovoren bi vsaj jaz zelo okrevala pred nakupom. Vsaj če misli sam skrbeti za žival-drugo je če mislijo k temu poseči odrasli-to je samo znak da svojemu otroku ne zaupajo oz. vedo da take odgovornosti ne bi mogel nositi na svojih plečih. Sama bi živo bitje zaupala komaj pri 14. letih oz. kasneje. Drugo je če psa kupujete kot družinskega člana! Pri tem je resda gospodar le eden, vendar se z njim ukvarja cela družina. Npr. družina, ki sicer ni imela nikoli stika s kinologijo, čeprav bi se pasjemu svetu rada pridružila. Vzreditelji jim moramo ponuditi to možnost-take družine imajo po navadi močno voljo do novega učenja in spoznavanje pasjega sveta. Seveda nekateri otroci bistveno prej dozorijo in so na to odgovornost prej pripravljeni.
Pri npr. moji se z Čopijem ukvarjam samo jaz. Dedek ko ima čas, mama ko je potrebno in sestra če se spomni(na to sem mislila).
Lažje je otrokom ki so s psmi odrasli, saj so te odgovornosti že povsem vajeni-vajeni na rutine vstajanja, hranjenja, igre ipd. Težje je otrokom in staršem ki jim jaz pravim "tipika netipične družine". Starši od otrok pričakujejo absolutno preveč, čeprav jih nikoli ne spomnijo na pasje kosilo in podobne stvari, zato pes postane zanemarjen, agresiven, dominanten-na koncu ga po možnosti odvržejo na cesto.

Uradno, je lastnik psa oz. živali na splošno (npr. da se te vpiše centralni register psov) lahko le tisti, ki ima 16 let. S čimer se jaz popolnoma strinjam.

Jap. Jaz se strinjam delno. Eni so zreli veliko prej. Je pa vprašanje obvladanja psa na cesti, terenu ipd.

Ne samo to. Kaj pa stroški? Zmožnost psihično obvladat psa?
Mnogi otroci so lahko tudi pri 12ih odgovorni, a to še ne pomeni, da so lahko lastnik psa. Ogromno je dejavnikov, ki igrajo vlogo tukaj.

Psihično itak ta prvo šteje. Stroški-po mojem je čisto normalno da starši plačujejo več kot pol-vsaj pri tem kar sem napisala. Seveda pa tudi otroci prispevajo-jaz kupim vedno pripomočke in ovratnico, starši po navadi plačajo veta. "Simbioza."

Zakaj pa np. jaz (ali pa kdo drug) ne bi mogel zadržati srednje velikega psa? Jaz grem vedno z jazbečarjem, ki ga itak takoj obvladam in mešančkom z zlatkotom, ki ga tudi normalno držim in to. Pa od kdaj ne sme biti lastnik mlajši od 16??? Ker potem mi kršimo, sestra jih je imela 9 ko so jo vpisali (zdaj 15), pa niso komplicirali. Stroške za psa paa ponavadi plačajo starši, pa je psu itak vseeno kdo mu kupuje hrano (le da je ta dobra seveda). In zakaj jaz ne morem psihično obvladat psa, 50 letnik pa ja? Psihično obvladovanje pa se mi zdi res ni povezano s starostjo, čudno torej da jaz Dixa brez težav obvladam, 40 letnik pa ne.
Mi je malo brezveze ko vsi pišejo da so otroci krivi za pse v zavetiščih, da so otroci krivi da se kupuje od preprodajalcev... Ampak zanimivo: poznam kar nekaj odraslih ki so kupii psa pri proprodajalcih in kar nekaj otrok ki so psa kupili odgoovorno.
Pa tudi če se s trmastim psom ujameš, zakaj pa ne? Dino je velika trma pa sva se super ujela, prav tekmujeva v vstrajnosti. In jaz si vsekakor zdaj ne bi kupila maltežana le ker ni zakompliciran, prva izbira bi bil bedlington terier. In me je čisto brezveze ko nekdo na forumu vpraša če bi bilo ok npr. za borderja, pa mu odgovorijo za prvič si raje kupi maltežana ali zlatkota. Pač zame more biti tudi prvi pes ''popoln'' (ne dobesedno seveda), ne pa da kupim prvega le za poskusnega zajčka in da bo prvi, izberem pasmo ki mi je všeč na splošno po karakterju, ne pa le da je za začetnike. Presenetljivo da jazbečarji niso ravno za začetnike, jaz sem prvič zares delala s psom pa ni bilo še nič narobe.

Saj vem da nisi tako točno mislila Laby, pa malo od teme sem se tudi oddaljila pa vendar bi rada to nekam napisala. Aja pa ne bi se rada kregala niti približno!

Nikjer ni bilo napisano, da so otroci krivi za živali v zavetiščih, lol!
Dejstvo je, da se ne moreš vpisat v centralni register kot lastnik, če nimaš še 16. Tak je zakon, tega ne moreš spremenit.

Seveda je možno, da ti pri 12ih obvladaš psa tako psihično kot fizično, vendar močno dvomim, da je tega vsak 12-letnik sposoben. Sploh če gre za večjega psa ali pa psihično zahtevnega psa. Je pa res, da marsikateri odrasel človek ni kos marsikateremu psu.

Ja tukaj res ne, ma na drugih forumih pa pogosto vidim!
Ja ok če je zakon verjamem, ma mi je bilo čudno ker za nas niso komplicirali. Ma saj tako je ok, da gre pes na starše kaj.
Nekateri res niso sposobni, ma tudi nekateri odrasli ne...

Govori se za povprečne razvajene smrkavce, ki štejejo približno tri četrt našega prebivalstva.