Evrazijec ali bernski planšar ter zdravje berncev

Kopiram iz pesjanarja, kar sem napisala, če mogoče tukaj dobim prej kakšen odgovor

Pozdravljeni! Jaz imam par vprašanj v zvezi s to pasmo ( bernski planšar).

Ta pasma
mi je že od nekdaj taako všeč. V kontaktih sem bila tudi z za mojme
pojme zelo dobro vzrediteljico Dragico Kaiser iz psarne Berner Kaiser.
Zdaj sva nekako izgubile kontakte, ker sem se jaz začela predvsem zaradi
zdravja bernijev, katero me ZELO skrbi zanimati za pasmo evrazijec.

Sem
15 in pol let stara in vem kakšna odgovornost je pes imam doma namreč
zelo trmasto "samojedko" v narekovajih, ker nima rodovnika in to torej
posledično pomeni, da je mešanka.

Zdaj pa k mojim vprašanjem. A
se zdravje berncev kaj izboljšuje? A gre kaj na boljše, namreč to mi je
edina ovira za bodočega psa...

Razmišljala sem zaradi tega o
evrazijcu, ki mislim, da tudi ni tako trmast kot samojed ( iščem manj
trmasto pasmo za prihodnost in laže vodljivo), vendar me zelo vleće tudi
k berncem. Ena punca mi je rekla, dsa zdravje gre na boljše.

Poleg
tega bi vzela psaz rodovnikom. Upam, da v psarni Berner Kaiser ČE BI, v
prihodnosti. Denar na banki že šparam imam pribl. 500 EUR. Vendar ne
bi rada, da dam toliko denarja, se navežem na psa, ki mi vse pomeni, da
mi potem zboli.

Zanima mew še nekaj. Bernci veljajo za zelo
inteligentne a ne? Mislim, da tudi trmasti niso kaj preveč a ne? Prosim
za čimveč informacij iz PRVE ROKE, ker prebrala sem si že OGROMNO strani
o njih. Prosila bi Vas za čimveč koristnih nasvetov o zdravju teh psov,
prebrala sem, da ne smejo zaradi kolkov do 1 leta v hribe. To mi jasno
itak, vendar mi pa ni jasno nekaj. Na mojpes sem prebrala, da NE SMEJO
NA SPREHOD? Ja, kako ga boš pa potem socializiral? Ga navadil na okolje,
hrup, tuje pse? Saj če ne pretiravaš in pač počneš toliko kot kuža
zmore ni problema najbrž...

Zanima me tudi kaj o vzgoji, iz prve
roke, saj se pri moji Nali (psički) kar pošteno mučim vsak dan. Saj
nimava nekih resnih problemov, sem odpravila večino (razen plašnost še
delava na tem in izpopolnjujeva oddpoklic), priznam pa, da vlagam
ogromno truda...

Zato si iščem "lažjo" pasmo, ki jo nameravam
vzgajati od prvega dne. Namreć Nalo sem dobila pri 11 letih in storila
veliko napak.

Kaj mislite bi bil zame primeren evrazijec ali bernc?

Poudarjam,
da bi psa kupila v prihodnosti. V prihodnosti bi tako kot moja Nala
tudi moj bodoči kuža živel z MANO, kot član krdela
Saj si to zaslužijo. Poleg tega nobena od teh dveh pasem ni primerna za
v pesjak. Za moje pojme noben pes ni rad sam! Šla bi v pasjo šolo,
verjetno kar v KD Maribor. Se mi zdijo ok. Vsaj v malo šolo. Pes bi šel z
mano povsod. Tudi na morje, izlete kot Nala.

Kaj si mislite o
tem? Vem, da še imam ogromno časa, da se marsikaj lahko spremeni, vendar
jaz želim vedeti kaj bom imela v prihhodnosti, da lahko ta čas vse
preočujem in hodim po razstavah, pogovarjam z lastniki itd.

Najlepša hvala in lp

Glede zdravja berncev lahko rečem, da se je precej popravilo, sledi se kažejo tudi v vedno daljši življenski dobi psov. Pri pasmi je dobro, da res v nulo preštudiraš rodovnik in preveriš tako ocene kolkov ter komolcev, kot tudi stanje rakovih obolenj v prednikih in o njihovi življenski dobi. Res moraš paziti kje kupiš psa, pa ne le zaradi zdravja temveč tudi karakterja. To je velik pes in lahko otroka poškoduje le če ga s taco rukne...živimo pa na žalost v svetu tožb -.- . Prav tako je nujna socializacija z drugimi živalmi. Že, do enega leta nikakor ne smejo hoditi v hribe, ni pa res da ne smejo na sprehod. Bernci so izredno inteligentna pasma, ki se hitro in rada uči je pa vse odvisno od posameznega psa. Na splošno so lahko učljivi, znajo pa biti mogoče malo trmasti. Niso za nevem kake vrhunske trike, pa niso tako hitri štekarji kot borderji. Zaradi svoje velikosti se znajo pojavit problemi, saj tako ogromno mrcino težje zadržiš. Dobro je čimprej začet s socializacijo in vzgojo. Dokler je še mlad več mentalne zaposlitve kot koriščanja energije. Naj te ne zmede njihova energija,ki bi jo po logiki bilo dobro porabit-za mladiča so realne omejitve.

O evrazijcih ne vem tako veliko, tako da je najbolje da mnenje pove kakšen lastnik. Ko sem že pri lastnikih, uporabnica tega foruma, Jazz je lastnica bernke Hailey s katero se namerava podati tudi v vzrediteljske vode. Ima ogromno znanja tako o pasmi kot na pseh o splošno in se lahko nanjo obrneš za nasvete glede zdravja, linij, dobrih vzrediteljev in psarn.

Jaz bi bernca definitivno priporočala, ker si vse izkusila že na svoji Nali; kakor pravijo na drugem psu poskušaš odpraviti napake, ki si jih storil na prvem in kar se tiče pasme ne bi bil problem.

Glede bernskih planšarjev se življenska doba podalšuje. Imajo pa res kar nekaj zdravstvenih težav.

Kotitev mladičkov pasme bernski planšar:
http://www.stiritacke.si/galerija/main.php?g2_itemId=614

Mladički pasrne Berner Kaiser: http://www.stiritacke.si/oddaje.html (klikneš April-4.oddaja in potem klikneš Bernski planšarski maldiči vzrediteljice Dragice Kaiser).

Če se pa odloči za nakup meni ene izmed najljubših pasem (no na prvem mestu je zame maltežan) evrazijca potem ti priporočam psarno Pečnikova

Hvala vama res Sploh tebi Banjusie, si mi pomagala


Hvala Anabela za linke Sem pa gledala mladičke po televiziji, ko je bila oddaja za psarno BERNER KAISER in sem več kot le navdušena Pa itak sem bila v stikih z vzrediteljico in je SUPER. Glede Evrazijcev pa itak vem, saj sem na ta forum povabila vzrediteljico. Vzdevek ima BLACKY Sem pa z njo v stalnih stikih.

Nekaj časa me je reees navduševal pirenejec ( pirenejski planinski pes), čudovit izgled, ampak se mi zdi, da je še bolj zahteven kot samojed... Nevem no... Res sem si ga želela, ampak nevem če bi bil ta pravi pes zame. lp

Ni za kaj. Mislim, da je boljše da nihaš med evrazijcem in berncem, saj je pirenejec precej bolj zahteven... :// Aja, prej sem pozabila omenit nekaj svojih izkušenj. Moj bratranec si je kupil bernca pred kakim letom ali dvema (z rodovnikom) in je več kot zadovoljen. Kakor sem ga razumela je z nekega domačega legla, ne iz psarne tako da glede tega ne morem reč. Psiček je res medo <3. Dokaj hitro se uči, vendar pa ga ne učijo preveč trikov-samo jaz sem probala z njim in se je izkazal kot priden učenec. Je pa bilo od vsega začetka malo težje z motivacijo, saj je izbirčen glede hrane in na priboljške ni palil. Lahko samo rečen da je pes ful dober učenec, se hitro in ful rad uči novih stvari. Imeli so pa probleme s skakanjem (ni prijetno če te podre taak mrcina :p ) in vlečenjem, vendar so problem odpravili s pasjo šolo. Pri pasmi se včasih pojavjajo alergije in pa vedno pogosteje tudi "naš" problem-izbirčnost. ://

Hvala za nasvete in izkušnje

Joj, ampak meni so tile pirenejci eni najlepših psov.... Saj vem, da videz ni vse, da je treba gledati na karakter in, da če ti pasma ne ustreza po karakterju, da si je raje ne omisliti... Ampak moj fant ima podobno pasmo maremca ( maremsko abruški ovčar) pa ga je sam naučil v nulo Res svaka mu čast... Pa sem zato pomislila, da s skupnimi močmi bi nama uspelo... Je pa res, da moraš biti fizično močna osebnost za pirenejca... Po eni strani me njihov karakter prevzema so mi všeč, po drugi strani, pa me malo skrbi... Nobeden od naju s fantom ni popustljiv, kar je 1x dovoljeno je vedno dovoljeno, kar pa 1x ni dovoljeno ni nikoli, oba sva kak naj rečem perfekcionista... Hočeva psa čim bolje vzgojiti, dati vse od sebe, da bi pes čim bolj upošteval... In oba sva takšna, da če nama pri pasji vzgoji kaj ni jasno hočeva to na vsak način izpiliti do konca... Med tem ko moji starši hm... Nali preveč popuščajo... Dajejo ji obroke od mize npr. Delajo napake, ki jih kar hitro opazim...

Sama vem, da če me pri Nali kaj moti, hočem to izboljšati na vsak način. Priznam Nala ni do zdaj ubogala perfektno na odpoklic... Ker pa hočem, da je vse kot mora biti sem do zdaj iskala njen ljub način, da bo pes ubogala in mislim, da mi je uspelo. Upam, da bo tako tudi ostalo. Začela sem uporabljati res SAMO pohvalo, če ni prišla pa sem se skrila, vendar zdaj to ni več potrebno.

Hočem povedati, da mogoče pa z mojo vstrajnostjo... Doslednostjo, trmo... Bi mogoče vseeno lahko imela pirenejca? Vem, da sem zgoraj napisala, da iščem lažjo pasmo, vendar zdaj razmišljam, da bi si vzela psa, ki mi predstavlja nek izziv... Nevem no... Če mi je uspelo mojo prvo psičko,ki sem jo dobila pri 11 letih zdaj končno naučiti vse, kar sem želela... Nevem no... Edino na plašnosti še delava... Vendar je ta stereoplahost tako zakoreninjena v njej... Težko bo... Kajti v stresu se začne dušiti, cviliti, vleči... Težko bo ja... Zato pa jo zadnje čase vozim med ljudi, jo učim v krajih, kjer ni vajena ubogati, sem jo peljala v mesto na tržnico, kjer je polno ljudi in je BIL NEVERJETEN NAPREDEK Ne morem verjeti, da se ni bala... Verjetno napredujeva... lp

Jaz...mam probleme pri Malyju ,ker mama popušča. Zdaj pač ma ker more od mize (v svoji skodelici, svojo hrano dobiti).Briketov več ne je.

V tem je čisto vse odvisno od tebe, prednikov bodočega psička in še posebej o karakterju, ki g je razvil že v leglu. Zate bi bila pasma vseeno izziv, vendar bi mu bila s svojo vstrajnostjo in delom vsekakor kos. In sploh, glede na tvoje izkušnje, ki si jih pridobila na Nali ne dvomim v to. Sploh pa niti ni problem karakter ampak predvsem kako začneš z vzgojo, koliko si pozoren, dosleden in potrpežljiv. Morda ima pasma kakšne svoje muhe, na katere je treba biti bolj pozoren, saj se najdejo pri vsaki...ampak ne te pasme ne poznam dovolj dobro, tako da ne bi mogla nič reči. Take stvari tudi ne moreš predvideti dokler nisi lastnik. Morda bi se lahko dobila s kakšnimi poznavalci in lastniki ter tako v živo podrobnjeje spoznala pasmo in njene značilnosti, saj večina lastnosti (pri vsaki pasmi) ni zapisanih črno na belem. Jaz resnično pol od tega kar sem izvedela v enem pogovoru s poznavalko ne bi celo življenje nikoli našla v pisnih virih. Pri nas tudi mama in sestra zelo popuščata in ima Čopi ogromno privilegijev; ampak se je navadil da pri meni veljajo druga pravila, zato ne skače več na mojo posteljo, ampak gre spat na sestrino ipd. Zato nekako velja, da se stalno stiska pri sestri, ki mu daje potuho, ker sem precej stroga... Me pa ima za gospodarja in ukazano tudi stori, medtem ko pri sestri samo naredi tisti mil pogled in vse mu je odpuščeno... -.-

Skratka moj nasvet je, podrobno preuči pasme, spoznaj čimveč lastnikov, poznavalcev, vzrediteljev in se odloči na podlagi tega.

Najlepša hvala za nasvete Septembra grem na razstavo psov, ki bo v MB. En lastnik pirenejke se mi je ponudil, da če bo tam se dobiva Je pa rekel, da sem vabljena tudi k njemu, vendar dvomim, da bi me mama peljala v tako oddaljen kraj zaradi psa. Pa ok. Sem se odločila, da bom na razstavi ves dan, da apoznam lastnike vseh pasem, ki so mi blizu, ki me zanimajo Lep pozdrav.

Tut mene nekaj zanima Jaz sem na mojpes prebrala tole:

Citiram:

Ojla,

Popolnoma se strinjam z Orsino, nič sprehodov do pol leta
tako za tiste, ki so razstavni, kot tiste, ki jih imate samo za "doma".
Če pa že morate na sprehode, naj bodo ti na povodcu in ne "maratonski".
Še ena stvar, ki bi jo dodala je ta, da imejte raje malo bolj lačne pse
kot prenajedene.
Tisti, ki pa mislite imeti pse, da boste z njimi
delali ture že do pol leta, pa se ne čudite, da bo pes pri šestih
mesecih začel šepati. Itak pa je to stvar "odgovornega" vzreditelja, da
pove tudi to plat bodočim lastnikom mladičkov, kako ravnati z mladičem
ne samo do pol leta, temveč tudi do drugega leta.


Koliko je resnice na tem?

Meni se zdi, da zadnje čase vsi nekaj preveč komplicirajo... Sicer s tem nimam veliko izkušenj. Ampak če delaš vse zmerno, psa po klancu ter po stopnicah neseš, narediš več manjših sprehodov kot enega zelo dolgega potem si mislim da ne bi smelo biti težav. Saj vendar je pes do 6 meseca najbolj dojemljiv za nove stvari, potrebno ga je socializirati in jaz bi ga ''povsod vlačila'', ne pa imela samo doma zaprtega, na potrebo pa na časopis. Ne vem no, moje mnenje je, da vsak pes potrebuje gibanje in stik z okolico. In zame ni dober lastnik tisti, ki ima psa ''v namenu zdravja'' samo zaprtega v hišnem boksu. Seveda prekomerno gibanje in prevelika telesna teža škodujeta zdravju, ampak saj vendar mora pes imeti tudi mišice, ki jih pridobi z gibanjem. Pa še nekaj, za tiste, ki so strogo prepričani, da mladič ne sme na sprehod oz. ima lahko le 5 min gibanja na dan; kako vendar pa mu boš preprečil, da se giba? Ga boš zavezal, da bo pri miru? Če ne bo imel dovolj zaposlitve in gibana pa bo tekel gor pa dol, verjetno ne bo zdržal do pol leta skoraj samo pri miru.
Naj pa še kdo drugi pove svoje mnenje, ki malo več ve, meni se zdi to čisto tako če pomisliš po pameti...

Mladiček ima ogromno energije in bi se sam rad gibal veliko več časa in veliko bolj intenzivno kot je v vseh pogledih zdravo zanj, zato so nujno potrebne omejitve. katja. citat ima povsem prav razen tistega zgornjega stavka-mladič seveda rabi sprehode. Lahko si več časa zunaj in se z njim po petk minut igraš in malo tekaš, nato pa samo stojiš pri miru in počneš kaj drugega, npr. trikce. Za mladička je potrebna mentalna zaposlitev; veliko bolj kot fizična. In če si zunaj in delaš trikce, pri katerih se ne zmartra, seveda starosti primerno in časovno omejeno, bo psiček popolnoma zdrav in zadovoljen. Veliko bolj, kot če se z njim ne ukvarjaš in ga imaš ves dan zaprtega, razen ko ga neseš na travo, da opravi fiziološke potrebe. Kar se tiče časopisa-mladiček do pol leta še nima popolnoma razvitih izločal in sam ne more uravnavati polnjenja in praznjenja mehurja, zato se ponavadi polula vsaki dve uri (s starostjo čedalje manj). Pa ja ga ne boš vsaki dve uri, tudi ponoči vozila ven? Zato se mi zdi tale poteza za čez noč zelo uporabna. Mladiček bo sčasoma razvil rutino in njegov mehur se bo privadil, kdaj mora na WC, zato je treba tudi vzdrževati dnevni ritem. Ne pričakovat od mladička, ki j navajen lulat ob 6.00, da bo zdržal do 8.00, ker je kao vikend in lahko dlje pospite.

Ja in kaj boš psičku cel vset pripeljal na domači vrt, da ga boš socializiral? Še vedno menim, da v mejah normale ne more škoditi, kvečjemu koristi (pa ne trdim da imam prav, ampak če malo razmisliš realno, kako bo psiček do 1 leta le na domačem vrtu), pa če ne drugo na razstave gre in se tam giba, pa verjetno gre v pasjo šolo, se tam giba...

Saj ni nujno, da je na domačem vrtu. Ampak mladiču pa res prej škodi kot koristi (pri tem pa ni prav, da ni nič zunaj kakor si prej omenila zaradi mišic, prekomerne teže, socializacije ipd.). In ni do enega leta, ampak do pol (do pol ga moraš tudi nosit po stopnicah in ne smeš hodit v hribe, večje klance ipd.) In seveda se giba, starejši je in manj je omejenega. Osifikacija se končuje ko pes dosega starost dveh let in do takrat se ga naj ne bi smelo preutrujat na polno paro, čeprav ga seveda lahko zlaufaš vsak dan. V pasji šoli na razstavah pa se niti približno ne utrudi preveč, vsaj tako, da bi mu škodilo.