Peggie
Pegica se je skotila 6. avgusta 2009, za rojstni dan mojega dedka. Skotila se je prva od vseh treh v leglu, mami Tindici. Ima še brata Lucazsa in sestrico Melody, ki pa je nažalost že pokojna. V leglu je bila najmočnejša in nabolj karizmatična ter energična. Obiskovat sem jo hodila vsak vikend in vedno bolj mi je postajala všeč. Je zelo crtljiva in požrešna, vendar nikakor lena, saj verjetno še nismo doživeli dneva, ko nas pred čebeljakom ni počakal oskubljen priček ali razaprana miš. Zaradi problemov z oddajo smo domov odnesli dve mucki in sicer njo ter sestrico Melody. Melody je bila v primerjavi s Pego zelo nagajiva in se ni pustila mečkati po rokah. Imela je precej divjo naravo, ki jo je najverjetneje podedovala po očetu in Pegico je kmalu imela pod okriljem, čeprav je bila manjša in slabotnejša. Ko so bili še v leglu je Lukazs pomotoma zapičil krempeljček Mel v oko, zato je tudi precej slabše videla. Peggie je storila vse kar je počela Melody in ji sledila na vsakem koraku. Nekega dne pa ju enostavno ni bilo več in sigurni smo bili, da niti ene niti druge ne bomo več videli. Čez kaka dva tedna nas je poklicala neka gospa, ki je opazili naš plakat o izgubljenima muckama in nam zatrdila da ima doma črno-belo s pegami. Takoj smo jo šli iskat in jo zaradi varnosti ter zdravja en teden zadržali v stanovanju, ter jo kasneje vrnili v čebelnjak. Melody se je po poti naverjetneje utopila v potoku, saj je slabše videli, poleg tega pa nam je gospa omenila, da je njen sin našel Peggie ob tem potoku.
Peggie je od takrat povsem spremenila značaj in se nikoli precej ne oddalji. Svoj teritorij močno ščiti in nobenemu tujemu psu ne pusti blizu. Do ljudi je zelo zaupljiva in včasih postane prav tečna, ko se te oprime in se je ne moreš znebit z naročja.
Calla
Calla je bila skotena avgusta 2010 in je iz Pegičinega legla. Paritev se je zgodila pomotoma in zaradi Pegičine prekomerne teže nismo mogli ugotoviti če je breja. Kakorkoli Calla je ostala pri nas že zaradi svojega divljega karakterja in izjemne postave. Ima bolj košat rep kot Peggie, je vitka in precej lažje konstitucije. Ima povsembelo dlako z nekaj komaj opaznimi ožigi po zanjima tačkama in pod ušeski. Je zelo nezaupljiva in nemara človeških dotikov. Rada se potepa po gozdu in domov nosi kače ter ogromne podgane.
Ta bolj bela je Calla, tigrast je Jerry:
Jerry
Jerry je k nam prišel iz legla naših prijateljev in je zanimive tigraste barve. Skoten je bil maja 2010. Je ogromen, zavaljen mačkon močne konstitucije, ki pa obožuje spanje in crtanje. Kot Calla, rad raziskuje okolico, njegova navečja strast pa je dneve po dneve stati pri hiški za ptičke in skočiti nanjo, ko pride ptica na kosilo. Prav tako obožuje plezanje na drevesa in skakanje po vejah.
Deena
Deena je bila skotena aprila 2011 in je tudi zanimivo tigrasto-rjave barve, prevladuje pa bela. Ima ogromne jantarne oči in je močne konstitucije. Sprva je bila precej nezaupljiva, vendar pa se je zelo spremenila in postala cartljiva. Ni strastna lovka, kot Calla, Jerry in Peggie, raje poležava na kavču in je brikete in konzerve. Je precej lena, kar se kaže tudi na njeni teži, zato jo držimo na dieti.
Bucko
Bucko se je skotil konec leta 2011 in je še mladiček. Tudi on je večinoma bele barve, malo ima tigrastih ožigcev. Našel ga je dedek, na robu potoka, kjer je mijakval na robu smrti. Prinesel ga je v čebeljnjak ga ogrel in nahranil in Bucko je bil zdrav že po nekaj dnevih. Je vitek in nagajiv ter zelo energičen. Na človeški dotik seše vedno navaja. Je samosvoj, vendar se htro uči. Zna že trikca sedi in daj tačko, učim pa ga hoditi na povodcu. Kaže, da bo tudi on lovec, saj vztrajno prinaša majhne miške in nerazvite goliče.
Naše muce so vse sterilizirane
.
Še nekaj slikic, vendar pa imam samo starejše...Zgoraj Deena, spodnji Bucko:
To je zaenkrat to
.