Na svoj blog, sem pred nekaj časa napisala par besed o tej temi. Se
opravičujem, vem, da je v tekstu par tiskarskih napak, sem na hitro
tipkala
http://samojedkanala12.weebly.com/blog.html
Sterilizacija/kastracija in rodovnik10/08/2012
Ker je mnogo ljudi še vedno pripričanih, da kastracija oz. sterilizacija
spremeni psa, da se pes po S/K zredi ... sem se odločila, da namenim na kratko par besed o tem postopku.
Bistvo S/K je preprečitev mnogih
bolezni, sploh pri psičkah-se pogosto pojavlja huda bolezen piometra,
zaradi katere lahko psica celo pogine, rak na seskih, rak na maternici
itd.
Sama poznam primer nesterilirane samojedke, ki lastniki žal niso
pravoćasno, torej pred prvo gonitvijo poskrbeli za sterilizacijo. Pri
njenih devetih letih je poginila zaradi raka na rodilih. Kasneje so
kupili "aljaško malamutko" ( pišem v narekovajih, kajti nima rodovnika.
Vsak pes, ki nima rodovnik se smatra, kot mešanec), za katero so
mislili, da če bodo pustili eno leglo in jo potem sterilizirali, da nebo
mogla dobiti raka. NAPAKA! Ravno to je poanta-psico sterilizati PRED
prvo gonitvijo. Nevem zakaj se ljudje, ki nimajo tako rekoč pojma sploh
spuščajo v vzrejo, če niti osnov nimajo razčiščenih! Zaslužek, kajpada.
Problem po vsem svetu je ta, da je PREVEČ psov, mačk, zavetišča pokajo
po šivih, vse je polno. Na cestah je polno psov, mačk, ljudje pa še
vedno brezvestno producirajo mladičke, namesto, da bi poskrbeli za S/K.
Velika
večina jih konča utopljenih, zanemarjenih, pod kolesi avtomobilov...
Zato samo PRAVI vzreditelji prodajo svoje pse s pogodbo, s katero se
navezujejo z lastnikibodočih psov/mačk, da bodo predvsem mačke izključno
za NOTRANJE bivanje, prav tako Horjul-zavetišče za živali. V nekaterih
zavetiščih je potrebno podpisati pogodbo, za S/K mačk, psov ali pa so
S/K že v zavetišču. IN PRAV JE TAKO! Kot sem napisala živali je preveč,
veliko jih ne najde domov.
Zato podpiram izključno posvojitev
živali iz zavetišča in psa z rodovnikom, najdenčke. Sem pa PROTI
kupovanju t.i psov in mačk brez rodovnika, ki bi naj bile "čistokrvne".
Žal, gre takšnim ljudem samo za zaslužek. Sami sebe imenujejo
vzreditelji, a v resnici so PRODAJALCI ali še huje PREPRODAJALCI. Kot
sem opisala zgoraj primer aljaške malamutke, niso imeli razčiščenih niti
osnovnih pojmov, psička žal nevzgojena, včasih celo agresivna ( to se
lahko prenese na potomce) in so jo kljub vsemu parili. Kljub mojim
člankom in prizadevanju, da nebi! In spet je bilo tu lepo št. psov,
zaradi
katerih se zavetišča polnijo. Če pogledamo pse po oglasnikih. Večina teh nima
rodovnika. Spet zaradi neodgovornih prodajalcev in neodgovornih nakupov.
In mnogo jih je nevzgojenih, se oddajajo zaradi selitve, ali ker
lastniki niso zmožni šolati takšne in takšne pasme.
Pravi vzreditelj po bodočemu lastniku na voljo, VSO psičkovo življenje. Če pa lastnik psa več ne bo mogel imeti, ga bo ta vzel
nazaj.
Kaj skušam povedati? Da stem ko kupimo psa brez rodovnika, podpremo
množično rejo psov, preprodajalce, puppy mille ali pasje farme, saj
nerodovniški psi izvirajo od tam. Psice pa kotijo vedno znova in znova
po tekočem traku, mladički so v lastnih iztrebkih, nekateri še hoditi ne
znajo, imajo psihične težave...
Zakaj ljudje sploh parijo pse brez rodovnika?
- Ker niso dovolj poučeni, so pripričani, da psica mora imeti vsaj eno leglo. KAR JE MIT!
-Zaslužek. Največ iz tega razloga. Namreč zakaj bi sploh parili, brez
vseh zdravstvenih pregledov kolkov, komolcev, srcca, oči ( kar je pač za
vsako pasmo posebej), brez tega, da vedo ali pes vsaj približno ustreza
pasemskegu standardu, brez tega, da se pozanimajo kam gremo mladički (
oglasov za oddajo nerodovniškig psov je preveč). Iz ljubezni?!
-Da bi otroci videli "čudež narave" kar pa spet ni prav, saj se vzreje
moramo lotiti odgovorno, preštudirati pasemski standard, peljati psa na
telesno oceno, peljati na vzrejni pregled, opraviti vse zdravstvene
preglede, se poučiti vse o vzreji, genetiki... Ne pa kar tako na željo
otrok.
In še kaj neodgovornih razlogov bi se našlo.
Zakaj pa vestni in pravi vzreditelji parijo pse?
(
S tem ciljam na PSARNE, in na res vredu vzreditelje, saj je tudi
VSAKEGA vzreditelja potrebno preveriti, preveriti prednike, kar nam
omogoča le RODOVNIK).
- DA BI OHRANJALI PASMO TAKŠNO KOT JE.
-VZREJA TIPIČNIH IN ZDRAVIH ŽIVALI
- NADALJEVANJE IN VNAŠANJE NOVIH GENOV ZA IZBOLJŠANJE PASME IN NJENEGA KARAKTERJA, ZDRAVJA.
-NAJDI MLADIČKOM ČIM BOLJ ODGOVORNE LASTNIKE. Vsi vemo, koliko več je
mučenih, trpinčenih mešančkov, psov brez rodovnika, na verigah, po
oglasih itd.
In še bi lahko naštevala, to je le par stvari. Zdaj
bi mi nekateri rekli, da rodovnik ni garancija za zdravega psa. SEVEDA
NI! Je pa dokaz, da je tvoj pes pasemski, imaš manjšo možnost, da bo
mladiček zbolel, za katero od dednih bolezni ( displazija, srčne
bolezn), odvisno za kaj je bil testiran. Res je, so dražji, ampak samo
pri NAKUPU! Večina lastnikov za nerodovniškega psa, preplača rodovniške
pse pri veterinarjih.
Tudi mi smo našo Nalo preplačali. V enem
mesecu je bila na kar dveh operacijah, da želodčnih težav in alergih ne
omenjam. In nisem edina. VEM, da tudi rodovniški psi zbolijo. Ampak
preprodaje, mučenja živali, polnjenja zavetišč, neodgovornih nakupov pa
nebom več podpirala! ZATO, tudi pišem članke, da bi ozavestila čim več
ljudi.
Upam, da sem vsaj približno pojasnila problematiko teh
živali, pomen S/K in rodovnika. Če ne, pojdite pod ČLANKE in si
preberite kaj več.
Avtorica: Anja Kosi
MITIhttp://www.dnevnik.si/novice/znanost/1042437921Zmotna prepričanja
1. Moj ljubljenček se bo zredil in postal len.
S pravo količino hrane in gibanja se to ne bo zgodilo.
2. Boljše je, da ima samica vsaj enkrat mladiče.
Raziskave
kažejo, da so samice, ki so sterilizirane pred prvo gonitvijo, bolj
zdrave. Sterilizirane samice pa niso tako izčrpane zaradi neprestanega
parjenja in kotitev.
3. Sterilizirani in kastrirani psi niso dobri čuvaji.
Sterilizacija
in kastracija ne vplivata na nagonsko čuvanje doma in družine. Na
osebnost psa bolj vplivata dednost in okolje kot spolni hormoni.
4. Moj ljubljenček je čistokrven, rad bi mladičke.
Resna
vzreja zahteva mnogo časa, znanja in prinaša veliko stroškov. Največji
strošek predstavlja zagotovo skrb za zdravje matere, očeta in potomcev
(slikanje kolkov in komolcev, vzrejni pregled, razstavljanje, cepljenja
itd.).
Zaradi tega vam priporočamo, da pasemskega mladička kupite
pri resnih vzrediteljih in se sami z vzrejo ne ukvarjate, če za to
nimate pogojev in nujno potrebnega znanja. Če pa želite ''le'' pasemsko
žival brez rodovnika, se bo slej kot prej znašla kakšna tudi v
zavetišču.
5. Sterilizacija in kastracija sta prevelik strošek.
Stroški sterilizacije so majhni v primerjavi s stroški hranjenja in vzreje mladičev.
6. Užitek pri parjenju
Marsikdo
zmotno pripisuje živalim med parjenjem podobne užitke in čustvena
stanja, kakor jih ob spolnosti doživljamo ljudje. Pri živalih je
parjenje gensko določeno nagonsko vedenje, ki ga ne spremlja ekstatični
užitek. V nekaterih primerih je paritev lahko neprijetna ali celo
boleča. S sterilizacijo in kastracijo živali odvzamemo nagon po
parjenju, zato ne čuti prikrajšanosti ali frustracije. Če pa se žival
goni in ji preprečujemo parjenje, ji s tem povzročamo velik stres in
frustracijo.
**************
Ta post, ki ga pišem zdaj sem prekopirala iz DNEVNIKA
TA PRVI POST JE MOJ!!
še en članek, prav tako MITI:
Psička se mora vsaj enkrat v življenju goniti.
Čeprav
velikokrat še velja splošno prepričanje, da se mora psička vsaj enkrat v
življenju goniti, pa neke smotrne veterinarske razlage za to ni. Prav
nasprotno. Izkušnje so pokazale, da psice, sterilizirane pred prvo
pojatvijo, tako rekoč ne zbolevajo za rakom na seskih, prav tako je
kasneje v življenju izjemno zmanjšan pojav nekaterih drugih bolezni, kot
so infekcije maternice,..
Psičkinemu zdravju ob bok pa prinaša
nje gonitev za gospodarja še nekaj potencialno neljubih sopotnikov. V
mislih imamo predvsem pasje ljubimce od blizu in daleč, ki se utaborijo
pred vhodnimi vrati, krvavkaste madeže po stanovanju, seveda pa ne gre
zanemariti niti dejstva, da lahko prvi gonitvi sledi tudi nezaželena
prva brejost.
Za psico je bolje, če ima vsaj enkrat mladičke.
Dejstvo,
da bi psička imela vsaj enkrat mladičke, prav v ničemer ne pridonese k
večji kvaliteti njenega življenja - gledano iz zdravstvenega vidika se
lahko psička s spolnim aktom naleze katere izmed bolezni, hkrati pa
lahko tudi sama brejost in porod, čeprav sta najbolj naravna življenjska
procesa, v določeni meri predstavljata za psičko tveganje.
Bojim se, da bi s sterilizacijo vzel psički njeno “ženskost“.
O
spolni identiteti in egu, kot lahko pri ljudeh, pri psih ne moremo
govoriti. Prav tako smo lahko gotovi, da naša psička po sterilizaciji ne
bo čutila nikakršnega primanjkljaja, čustvene reakcije ali krize
identitete. Vedeti je treba, da našega psa, pa naj bo še tako zvest in
bližnji človekov sopotnik, ne moremo človečiti in mu pripisovati
dojemanja in lastnosti, ki sicer pritičejo ljudem.
Psička se šele z mladički umiri in postane bolj vodljiva in ubogljiva.
Brejost
in kasneje leglo psičke ne spremenita v meri, da bi naenkrat pridobila
značajske lastnosti, ki jih ni imela že prej, po naravi hiperaktivna
samička bo takšna ostala tudi po porodu. Ubogljivosti in vodljivosti je
psičko potrebno priučiti, njun rezultat pa je v rokah lastnika, ne
materinstva.
Psihično dozorijo psičke ne glede na to ali so sterilizirane ali ne, nikakor pa niso pogoj za njen uspešen razvoj mladički.
Moja psička ne bo več dober lovski ali delovni pes.
Prav
nasprotno, veliko steriliziranih psic je odličnih lovk, uspešnih
tekmovalk v agilitiju, gorskih reševalk in spremljevalnih psičk. Če smo
čisto natančni, pa sterilizacija psice pravzaprav poveča njen lovski
instinkt v obdobju, ko bi ji zaradi hormonov misli raje bežale kam
drugam – njen fokus bo lahko tako vse leto bolj usmerjen na sam lov in
vodnika.
Sploh pa velja, da dobrega delovnega psa ne naredijo hormoni, temveč trening.
Psica ne bo več dobra čuvajka.
Brez
skrbi, sterilizacija ne bo spremenila psičkinega prirojenega instinkta
za varovanje svojega doma in družine, v nekaterih primerih pa je zaradi
njihove določene pasemsko pogojene agresivnosti med gonjenjem določene
psice celo priporočljivo sterilizirati.
Dramatično se bo spremenil psicin značaj.
Osebnost
naše kosmatinke je v največji meri pogojena z okoljem v katerem živi in
z genetiko, ki jo je prinesla na svet, vsekakor mnogo bolj, kot s
spolnimi hormoni.
Psička bo postala lena in zavaljena.
Nesporno
je, da sterilizacija nekoliko spremeni metabolizem živali, kar v večini
primerov pomeni, da psica za ohranjanje svojih potreb ne bo več
potrebovala toliko hrane, kot jo je poprej. Drži tudi, da se z leti, ko
psihično dozorijo (kar velikokrat sovpada s časom natanko po
sterilizaciji), živali umirjajo in posledično porabljajo manj energije,
hkrati pa potrebujejo le-te tudi mnogo manj, kot so je za časa rasti.
Psička se bo tako zredila le v primeru, če jo bomo hranili preobilno,
hkrati pa ne bo deležna dovolj gibanja – ne glede na to ali je
sterilizirana ali ne.
Enako, kot za debelost, velja prav tako za
lenobo. Velikokrat je količina gibanja živali odvisna od lastnika samega
in v primeru, da žival ne dobi dovolj možnosti in vzpodbude za
gibanje, se dejansko rada poredi in poleni. Še vedno pa velja, da lahko
lenobice postanejo tako sterilizirane, kot tudi nesterilizirane psičke.
Ni prav in ni naravno, da na ta način posegamo v pasje življenje.
O
poseganju v pasje življenje je prepozno govoriti vsaj za približno
petnajst tisoč let, kolikor je minilo, odkar je takratni človek v svoj
tabor prinesel prvega pasjega ali volčjega mladička. O korektnosti
uporabe termina naravno pasje življenje bi tako lahko razpravljali,
dejstvo pa je, da je z udomačitvijo človek prenesel nase tudi obveznosti
in prevzel odgovornosti do svojega psa.
Tanja Usar, dr.vet.med.
Veterinarska ambulanta Usar, Spodnji Duplek
www.usar-vet.net vir:
https://it-it.facebook.com/notes/veterinarska-ambulanta-usar/kaj-pa-miti-o-sterilizaciji-psic/189881891042596?comment_id=2575415
Tor Sep 25, 2012 9:43 am
