Slabosti in prednosti metod vzgoje

Tukaj kovorimo splošno o raznih metodah,  zakaj jih priporočamo, zakaj ne, pozitivnosti in slabosti...

Temo sem odprla saj sem morda kot začetnica imela kakšno pomankljivo in mnenje, ki ni bilo trdno. In bom  zdaj dokončno povedala svoje mnenje.

Prav tako ste dobrodošli vsi



Kazni oz. "prisila" :

Slabosti:
-Ljudje jo uporabljajo nepravilno
-Počnejo osnovne napake denimo : kaznovanje on nepravem trenutku, prepozno, udarjanje psa, fizično "matretiranje " psa z udarci, s povodcem, nepravilni potegi, nepravilna uporaba zatezne ovratnice, kreganje kadar se pes polula v času odsotnosti lastnika, tiščanje smrček v lužico in podobne "smetke" ki potem ljudi pripričajo, da je "prisila" ZANIČ! Ja, v takšnih primerih je res, se strinjam!"

Dobre lastnosti in uspehi:
 - Meni je z mojo psičko uspelo doseči ogromno in dobesedno vse, kar sem si zadala. In sem mnenja, da vsakemu psu pač ne ustteza vsaka metoda.
- Psička iz "razvaline" postala odličen, pozoren, vodljiv parter pri vseh aktivnostih. 
- Izboljšal se je nakin odnos v smislu: ne uhaja mi nikoli kadar se prestraši ( je bila stereoplaha) temveč priteče k meni na 1-2 klic in se skrije k meni. Mi zaupa in kadar slutim, da bi nek pes utegnil biti nevaren,  mam občutek, da mi prav zaupa in iz zaupanje priteče k meni in počaka dokler ji ne dam dovoljenja za odhod k tistemu psu ( ko ugotovim, da je miroljuben in vzgojen)
- Sprehodi so popolnoma sproščeni ( za razliko od vseh sprehodov, ki so mi bili do spreemembe načina vzgoje pravi POLOM, od pobegov, lajanja, kopanja, uhajanja k psom, v strahu, paniki--> pobegi domov, slinjenje, trganje s povodca, bilo je uhajanje ob vsakem najmanjšem šumu)
-V primeru ČE jo nalašč spustim s povodca ko se česa boji, VEDNO pride k meni in mi zaupa
-Se ne oddaljuje preveč od mene, ali pa se na 4 metre ustavi ( največ 4 metre, razen na travniku in igri) in pozorno gleda kje sem jaz.
-"Pohodi" v mesto polno ljudi, hrupa, psov... so SPROŠČENI 
-Izleti potekajo skoraj brez bedarijin lajanja, kar je bilo včasih nemogoče!

In še OGROMNO težav bi lahko naštela. Je pasme samojed.

Ljudje so mi gogvorili, da bom psico uničila s takšnim kao prisilnim načinom zvgoje, ne. Za 1000% sem izboljšala najin odnos, ki sedaj temelji na zaupanja, vodljivosti, igri, trikcih, ljubezni, daljših sprehodih, navezanosti...

In seveda predanosti.

Sem edini človek katerega psička uboga in vesela sem, da je tako, kajti potem imam jaz več dela in užitka s sprehodi, ker ji moji starši popuščajo in jo razvajajo na vseh poteh in smereh.

Kako sem psičko učila?

Pošteno, dosledno, brez nepotrebnega karanja/kazni, z pohvcalami in igro, brez popuščanja.

Kar je 1x dovoljeno je dovoljeno VEDNO, in kar je prepovedano, velja za vedno!
Na začetkih so bili 4 minimum pobegi na sprehodu, v 3 dneh sva prišli na 1x.
Zdaj? NITI ENKRAT.
Uporabljala ODLOČNO in MIRNO energijo v raznih situacijah, potege s kratkim  povodcemod strani, ne od zadaj, glas, ki je vedno odločen in zveni močo in glasno.
Podrejanje kadar naredi napako na način:  tečem, " vlovim" , prostor ali pa jo sama prevalim na bok, brez tepeža, brez kričanja, ki ga pes mimogrede razume kot šibkost in neuravnovešenost in brez povzročanja bolečine.

Kadar sem jo kregala sem jo samo v primeru, da sem jo ulovila ko je ušla ( kar je bilo vedno, sem dokaj hitra in rada tečem v prostem času, hitri tempo)) in NIKOLI kadar je prišla do mene, takrat veno pohvala.
Pa tudi če BI prišla po pol ure, se ni zgodilo...

Torej skregala in si jo podredila na način " prostor" nič fizičnega, nič tepeža, nisem take vrste človek, ki bi tepla šibkejša bitja, sploh pa me živali, ki mi pomenijo VSE.

To je bilo v primeru ČE je ušla ( na začetku pre(vzgoje) nikoli ponavljam za brezveze.

Kadar je vzdržala brez pobega je bilo FUUL nagrajena z metom palice, mojim veselim vklikanjem kako najboljšega psa imam itd.

Priboljškov ne uporabljam, imam svoje razloge, ki mi jih je nesmiselno navesti ker bom dobila kup kritih.. Na kratko --> preveč težav zaradi njih, kadar jih nisem imela zraven, pa čeprav je nisem NIKOLI nagrajevala za vsak ukaz in po nepotrebnem. VEDNO za opravljeno vajo. A zgleda je ona točno vedela ko jih nisem imela.
Vsaka metoda je zame uporabna dokler ne pretiravamo!
Če jo učim neko vajo, jih uporabljam, a ko vajo že obvlada nikoli ali redko.

No, pa itak mora 6 kg shujšat zaradi malomarnosti mojih staršev..

Torej pomembno je kaznovavanje OB PRAVEM TRENUTKU, NE ZA BREZVEZE ali zaradi slabega dne, doslednost, odločna energija in vstrajnost in seveda POŠTENOST. In nikoli kaznovanje s predmeti, tepežem, ustrahovanjem...

Ni šans, da bi mojo psičko  "zlomila" je pa ona mene ogromnokrat pred prevzgojo..

Pozitivna motivacija

Slabosti:

- Izkoriščanje s strani psa
-Nepravilna uporaba
-Prosenje npr. za hrano
- Neubogljivost v primeru napačne uporabe
-Nekaterim psom pač ne ustreza tak nbačin vzgoje --> sploh trmaste, močne pasme
-Vsak pes ima za moje pojme "svoj" način učenja, ki mu ustreza
- Nevodljivost v primeru NE priboljškov
-In še mnogo

To so moje OSEBNE izkušnje.
Kadar se človek aktivno ukvarja s psom npr, agility je druga zgodba, a kadar NIMAŠ možnosti psa tako zaposlit, npr. pastireskega psa z ovcami, agilitiyem npr. zaradi displazije kolkov, z skakanjem in prekomerno igro... veliko ljudi pretirava s priboljški.
Ali pa jih pes sploh ne je in se denimo zaganja v vsakega psa, kako ga boš potem tako s poz. mot. zdresiral UPOŠTEVAJOČ VSE ZGORAJ NAVEDENE TEŽAVE. ( Displazija, neješčost priboljškov na sprehodu, pes jih je samo doma, ni možnosti za ovce, pa tudi zaradi displazije TEŽKO)

Poznam točno tak primer. A je pes vzgojen " s prisilo" v NULO. Brez tem pa poklal vsakega psa ob priliki...

DOBRE STRANI POZ. MOT.

- Navezanost in povezanost ( v pravilni uporabi in neuporabi preveč priboljškov za vsako vajo, videla neko punco, ki je svojega psa kao s klikerjem v nulo vzgojila a mu pri vsakem trikcu npr. "sedi" dala priboljšek ko je pes vajo seveda že dost let obvladal)
-Aktivnost in ODLIČNO izkoriščen prost čas
- Povezava psa, da ob vsaki dobri vaji sledi nagrada in da je vreedno ubogati
- In tako naprej..

Naj povem, da kljub temu, da se NE ukvarjam s klikerjem imam vse zgoraj naštete stvari 

Naj povem, NIMAM NIČ proti nobeni metodi vzgoje ČE se jo ne uporablja pretirano, fizično, podkupovalno, in nepravilno nasploh.

V reviji moj pes iz leta 2011 ( pasma nemški ovčar) je priznan vet. Jože Vidic tudi dobro opisal način " kazni" in nasploh vzgoje.

Tudi VI z metodo pozitivne motivacije kaznujete na nek načinm svojega psa z odvzemom predmeta ali ignoriranjem.

Pač odvisno od:
-Pozitivne
-Negativne kazni

Kot je opisal Jože 

No, moje osebno mnenje.

Ne rabite se strinjati z njjim, mi je vseeno, a meni je uspelo in izboljšalo življenje z mojo takrat " hudičevsko" psičko.

Ne govorim, da pri naslednjem psu ne bom uporabljala drugačne metode, seveda bom, vsak pes je karater zase 

Pa lep pozdrav vsem!


P,S:

Vem, da pozitivna motivacijo niso samo priboljški. Napisano "negativno" samo za nepravilno uporabo priboljškov

Moje mnenje; vse metode (ker jih je en kup, to pozitivna in prisila oz. kazni je le groba delitev) so lahko dobre ali slabe, če jih narobe uporabljaš so slabe in lahko narediš ogromno škode (je pa odvisno v katero smer), če jih pa prav pa bi mogle načeloma delovati; ampak ponavljam da vsakemu ne odgovarja vsaka metoda. :)Jaz osebno sem popolnoma v kliker sistemu in ko bom imela novega psa ga bom že od malega šolala samo po tej metodi. Zaenkrat, z Dinotom se še učim, poskušam po tej metodi čim več in čim manj klasike, a še vedno mešam; torej uporabljam tudi kazen, se trudim čim manj ampak kazen je. Če po pravici povem, zaenkrat si še ne predstavljam kako funkcionirati z zelo malo oz. brez kazni, čeprav se zavedam da bi to za najin odnos zelo koristilo. In še moje osebne izkušnje;
- z Dixem: bil je neodgovorno kupljen in v tem slogu vzgajan - oz. skoraj ni bil vzgajan. Potem, ko je bil že kakih 6 let star, s kupom vedenjskih težav, jaz pa 12 letnica, sem se lotila njegove prevzgoje. Saj mi ni slabo uspevalo, ampak kaj ko sem se lotila čisto na napačnem koncu. Če bi zdaj bi naredila približno tako (oz. kot prvo, bi nekaj ukrenila in se sploh ne bi lotila sama tega početi): kot prvo nič ni zastonj, za vse bi moral nekaj narediti. Omejitve: so pravila, ki jih mora pes upoštevati vedno. Čim več trikov, zabave z vodnikom, a obenem tudi vaje ki jih pes ne mara zelo. Kliker. Klikanje za vsako pozornost na vodnika in nagrada ki psu veliko pomeni (tek, skakanje, dobri priboljški). Odpravljanje lažjih težav - vlečenje (z vstavljanjem) in skakanje (ignoriranje). Za začetek si pridobiti čim boljši odnos s psom, naklikati igro in se izogibati konfliktom. To bi se mi zdelo edino sprejemljivo (pa še vedno sem mnenja da je prvo strokovna pomoč - ampak takrat možnosti ni bilo in to je če sam eksperimentiraš, kar pa nikakor ni ok!). Jaz pa sem ravno obratno: sem delala z nagradami, ampak sem psa močno cukala za nepravilno vedenje, se drla nanj in izzivala konflikt. Ne prav dobesedno izzivala, ampak mislim da je to, da psa ki ima probleme z agresijo do ljudi scukaš ker se ne usede ali ker ne preskoči pravilno ovir prav izzivanje. In tako sem delala, še sama nevem kako se mi pes ni zasmilil, in fasala ugriz. Ko sem psa cuknila mu je prekipelo. Tudi več drugih ljudi je ugriznil. Res se je izboljšalo stanje; ni več vlekel, skakal, je bolj ubogal..., ampak to ni bilo to in z agresijo se je le še slabšalo in izbruhnil je vedno pogosteje. Končal je z evtanazijo. Vem, grozna zgodba, pa je še mnogo širša in bolj zakomplicirana kot zgleda, prosim brez obtoževanja (Dix sploh ni bil moj) - tukaj sem samo želela prikazati kaj je lahko rezultat nepravilne uporabe prisile.
- z Dinotom: no z Dinotom pa se še vedno vsakodnevno ukvarjam, tako da lahko več povem. Včasih sem z njim vadila le poslušnost - dolgočasna poslušnost, samo ene in iste vaje, cukanje če ni znal, veliko podkupovanja. Tudi drugače sem se veliko drla nanj, ga cukala, kaznovala... Potem me je začela vedno bolj zanimati pozitivna motivacija. Dolgo sem bila na klasiki in sem o klikerju samo brala, nisem se pa še počutila da bi ga uporabljala. Približno 1 leto nazaj pa sem začela - pa ni bistvo to da sem si kupila kliker kot napravico, ampak da se trudim delati po klikeraškem sistemu. Kot sem pa že Bomenila pa je še vedno ''pomešan'' s klasiko in nisva popolnoma klikeraša (sem pa prepričana da bo z naslednjim psom drugače). Dino sicer niti približno nikoli ni imel takšnih težav kot Dix, a jih je imel (in ima še vedno nekatere) - neuboganje na sprehodu, neuboganje brez podkupovanja, preganjanje divjadi, lajanje med učenjem, lajanje in nezaželeno vedenje v avtomobilu, nekreativnost pri trikcih, agresija do psov, pobiranje odpadkov po tleh... Pa preprosto, ni se ga dalo povsod vzeti in za moje pojme ni bil ravno vzgojen pes. Potem sem se trudila z njim in marsikatero od teh težav sva odpravila: edina težava je še preganjanje divjadi - pa če po pravici povem se temu ne posvečam preveč, se mi zdi nesmiselno, itak vem da pri lovskem jazbečarju z ogromno nagona ki je bil vzgojen za lov in ki je ogromnokrat preganjal živali ne bodo ravno hitri rezultati, potrebno bi bilo ogromno truda in še vedno bi bil rezultat vprašljiv. Itak vem da 100% odpoklic ne bo nikoli in da v nekaterih okoljih ne bo moral biti brez povodca. Na tem področju bi lahko še marsikaj popravila, ampak svoje prioritete sem postavila drugam in ni mi glaven cilj da bi bil lahko povsod brez povodca. Delno težave so še z agresijo do psov ter neuboganjem ter nepozornostjo ko ni priboljškov - a se je to mnogo, mnogo izboljšalo in osnovna povelja skoraj vedno uboga, kar se agresije do psov tiče pa je tudi veliko napredoval. Tudi pobiranje hrane s tal je v veliko manjši meri. Če ga pa pogledam pri trikcih (ki so zame zelo pomembni) pa je če primerjam s kakim letom in pol nazaj kot dan in noč, zdaj brez problema sam pokaže cel kup vedenj in si izmisli mnogo trikov, je čisto navdušen za učenje, hitro se uči, je zelo navdušen in hiter, vabljenja pa skoraj ne uporabljam več. Tudi lajal je včasih ves čas in je takoj ''obupal'', zdaj pa se je zelo izboljšal kar se taga tiče. Nisem vsega dosegla samo s pozitivno motivacijo, neprimerno vedenje v avtu npr. ravno s kaznijo - s pozitivno motivacijo po pravici povedano nisem znala, ker je on lajal in grizel iz čistega veselja in je to samonagrajujoče, torej z ignoriranjem ne bi dosegla nič. Ostalo pa sem večinoma rešila s pozitivno motivacijo oz. agresijo do psov malo mešane metode. In zdaj gre z mano brez težav na morje, na tržnico, po mestu, na prireditve, rojstne dneve, piknike itd. in z njim ni nobenih težav.
Joooj sem se razpisala :Pampak malo mojih osebnih izkušenj. Sem si pa z Dinotom postavila še en cilj: da bi šla poleti z vlakom v Ljubljano in tam malo po mestu. Sliši se enostavno, ampak za naju zelo težko: navaditi ga je potrebno na nagobčnik. Po Ljubljani je ogromno ljudi, psov, gužva, novo okolje, marsičesa še ni videl. In največji izziv; vožnja v vlaku, 2 uri tiheha ležanja, kar je pri Dinotu zelo težko doseči, saj je takšen da zelo težko počiva in mora biti vedno v akciji in če že mora biti pri miru za dlje časa pa laja. Tako da zdaj vsakodnevno vadim prostor s podaljševanjem časa z njim, vedno mora biti tiho. In ja, to sem dosegla ravno tako da sem se parkrat ''zadrla'' NE! in če ni nehal ga stisnila za gobček, če je vstal takoj NE! in zahtevala da se uleže nazaj. In seveda ko je vse v redu obilna nagrada. To kaznovanje in učenje z NE!, kar mi ni ravno v navadi pa zato, ker želim da bi to vajo res obvladal in da bi vedel da se lajati in vstajati nikoli in nikdar ne sme - ker mislim da na vlaku in trolah res ne bi bilo v redu da bi ves čas lajal in skakal naokrog. :)Bom poročala poleti če nama bo uspelo...