Kako reagirati ob napadu psa na psa?

Pred nekaj dnevi je javnost razburil posnetek psa, ki je napadel
drugega psa, ob tem pa se je marsikomu postavilo vprašanje, kako bi sam
ravnal v takšni situaciji. Nekaj nasvetov je pripravila kinologinja
Alenka Klemenčič.

Najprej je potrebno ločiti, kaj je pasji ravs in kaj napad. Ko govorimo o pasjem ravsu je vse končano, še preden mi posežemo vmes. Psa se šopirita, preden prideta skupaj, pri tem se oba telesno postavljata in spuščata visoke glasove, ki se postopoma nižajo.

Če sta oba psa na povodcu, je v tem primeru najboljše, da vodnika poskrbita za to, da gresta psa mirno en mimo drugega.
Če kaže, da se bosta srečala na isti strani, dajte povodec in psa v
drugo roko ter primite povodec čisto pri karabinu, da ima pes čim manjšo
moč. Mirno, a odločno pojdite mimo, svojemu psu ne pustite, da bi
prišel v stik z drugim psom – vaše telo naj bo med njima, umaknite se na
drugo stran ceste oziroma poti.

Če
imate psa na povodcu, ga primite na kratko in ga postavite ob bok tako,
da bo vaše telo med njim in drugim psom. Foto: Julie Elliott Abshire
Največjo napako delajo ljudje, ki dajo psa na „sedi“ in čakajo da gre drugi pes mimo.
S tem jima omogočijo, da se z očesnim kontaktom merita med seboj,
sedečemu psu pa omogočijo, da se „katapultira“ v psa, ki gre mimo. Če
delate tako, potem pojdite stran od drugega psa in svojemu psu ne
dovolite, da ga gleda.

Če srečate odvezanega psa, ki se repenči, se obrnite in pojdite v drugo stran. Tako pes misli, da vas je pregnal in ne bo napadel. Če to ni mogoče, potem dajte svojega psa na kratko, za ali ob sebe. Z močno odločno hojo pojdite proti psu in mu z odločnim, glasnim, a globokim glasom govorite „bejž domov“ ali kaj podobnega. Glas
ne sme biti prijazen ampak odrezav in odločen. Taki bahači so v svojih
pohodih že dobili kakšno brco v rit in točno vedo kaj pomeni, ko jih
človek podi in gre odločno proti njemu.

V 99 odstotkih primerov se bo pes obrnil in šel. Če ne, pa bo obstal in
se sicer telesno še naprej repenčil, ne bo pa napadel. Z njim stalno
ohranjajte očesni kontakt. Pomembno je, da predvsem z obrazno mimiko izražate grožnjo.
Tako pes vidi vašo neverbalno komunikacijo, ki mu sporoča, naj si ne
drzne napasti. Takoj ko boste psihično popustili, boste dali psu vzvod
za napad, zato je res pomembno, da ste pogumni in odločni, ne glede na
vaš strah. Hoja naj bo odločna in ne prehitra, pazite da imate stabilne korake, ker s tem telesno sporočate odločnost. Ne tecite mimo ali stran od psa – s tem se spremenite v plen!

Kaj narediti, ko je napadalen pes odvezan? Foto: Kai Kuusik-Greenbaum

Kaj storite, če vseeno pride do ravsa?


Za začetek se glasno in odločno zaderite „fuj“, „spusti“ ali „dovolj“ - pri tem ženske pazite, da je vaš glas globok, ne vreščeč. V večini primerov je že to dovolj, da gresta psa takoj narazen. Pri pasjem ravsu je namreč več glasovnega napadanja kot resnih ugrizov. Če so že, so samo s sprednjimi zobmi in bolj podobni ščipanju.

Psa se v večini primerov dvigneta na zadnje noge. Najbolje je, da oba psa primete za ovratnici in ju ločite. Če imate vašega psa pod kontrolo, primite drugega psa za ovratnico in ga držite v zraku. Ker na zadnjih nogah nima opore, bo popustil.
Pri tem bodite predvsem ženske pazljive, da si ga ne naslonite na prsi,
ker vas lahko v efektu ugrizne. Vedno ga držite stran od sebe. Vse
skupaj mora biti narejeno zelo hitro, da se pes ustraši in zaradi šok
efekta spusti. Če boste ob tem že z močnim glasom poveljevali „spusti“
ali „fuj“, bo pes, ki se ravsa, spustil in zbežal.

Pasji ravs se navadno konča, še preden lastniki reagirajo. Foto: Travis Simon (Fotografija je simbolna)

Kaj je napad?


Napad je vsako grizenje in stresanje psa, ki traja več kot 10 sekund. Znaki in začetki so enaki kot pri ravsu, le da psi, ki napadajo, niso glasni in se ne oglašajo z visokimi toni, pač pa je glas nizek in odločen. Tudi telesno se še bolj postavljajo.
Če sta oba psa na povodcu, veljajo popolnoma isti nasveti, kot pri
ravsu. Če vidite, da lastnik psa telesno ne zadrži, predlagam spremembo
smeri.

Pri napadu napadalec teži k temu, da nasprotnika čim prej zbije na tla. Kako postopati, je odvisno od tipa psa.
Pri terierskem tipu oziroma pri vseh, ki imajo izrazito široke
čeljusti, boste težko iztrgali žretev iz gobca – ravno pri tem ljudje
povzročimo največ poškodb, ko dobesedno vlečemo psa iz napadalčevih ust.

Obstaja veliko nasvetov, kaj storiti v takem primeru:

• 
  Psa polijte z vodo: voda naj bo res ledeno mrzla, pljusk vode naj bo usmerjen v nos in oči.
  

• 
  Dvignite psa za zadnje noge in ga obrnite: pes bo takrat res izpustil žrtev, vendar vendar morata biti prijem in obrat tako hitra, da tega večina ljudi ni sposobna narediti. Psa
  se prime za zadnje noge in se ga istočasno zelo hitro zavrti za 90
  stopinj. Najlažje je, da se bočno postavite na psa, ga primete in
  zavrtite. Pazite, da ne bo skočil nazaj v vas.
  

Če veste, da je vaš pes napadalen in vam tega še ni uspelo odpraviti, poskrbite za varnost svoje okolice. Foto: blue sky

• 
  S prstom pritisnite v napadalčev oko ali porinite nekaj v njegov anus, zaradi bolečine bo spustil:
  učinkovitost metode je odvisna od tipa psa. Nekateri imajo že pasemsko
  pogojen visok prag bolečine, ki pa je ob pasjem napadu še višji, saj psi izklopijo čut za bolečino.
  

• 
  Uporaba pripomočkov za razpiranje gobca: pripomočki
  so učinkoviti samo ob pravilni uporabi! Če imate možnost, hitro
  zatlačite napadalčevemu psu v usta palico, a pazite da jo porinete v kot
  (stičišče) čeljusti. Pes bo zaradi bolečine odprl usta, in napaden pes
  se bo osvobodil, ker bo napadalec imel še vedno palico v ustih ne bo
  mogel ponovno ugriznit.
  

• 
  Najbolj učinkovita metoda prekinitve napada je, da se psa dvigne za ovratnico v zrak in drži toliko časa, da mu zmanjka sape.
  Če ste dovolj močni, ga dvignite tako visoko, da z zadnjimi nogami ne
  stoji na tleh. Res je, da ob tem dvignete tudi napadenega psa, a s tem
  ga boste rešili, saj bo napadalcu zmanjkalo sape – v tistem trenutku bo
  razprl usta, da bi zadihal. Pri tem pa je potrebna izredna pazljivost,
  saj lahko pes skoči v vas. Ko spusti, ga držite za ovratnico, z drugo
  roko fiksirajte vrat, da se ne more obrniti v vas.
  

Če
pes nima ovratnice, lahko iz povodca hitro naredite zatezno ovratnico.
Foto: I Go Splat, Flickr CC (Fotografija je simbolična)

• 
  Posebno bodite pozorni pri ovratnicah na zaponke –
  predvsem plastične bodo počile, kar je še bolj nevarno za vse udeležene.
  Če vidite, da ima pes navadno ovratnico z plastično zaponko, potem raje
  povodec ovijete okoli vratu in ga potegnite čez zanko za roko. S tem
  dobite zatezno ovratnico. Psa zategnite in dvignite. Če pes nima zatezne
  ovratnice vam predlagam, da vedno uporabite raje povodec, saj se lahko
  iz nezatezne ovratnice sname.
  

• 
  Če psa ne morete dvignit, ker je pretežak (računati morate, da boste ob tem dvignili tudi vašega) lahko s povodcem naredite zanko in čim močneje zategujete, ker mu bo tudi zmanjkalo zraka.
  V tistem trenutku, ko bo odprl usta, da bi zajel zrak, ga potegnete
  stran. Najbolj učinkovito in „varno“ bi bilo, da to naredi lastnik
  napadalnega psa. A realnost je, da v večini primerov le-ti odpovedo in
  mora vsak sam reševati svojega psa.
  

• 
  Naravna reakcija vsakega lastnika je, da zbrca napadalca.
  To pomaga le, če so brce res brezkompromisne in usmerjene v mehka
  tkiva. Ne pozabite, da psi izklopijo bolečino, zato tudi pri brcanju
  iščete efekt, s katerim bo pasu zmanjkalo sape. Opozoriti moram, da pri določenih tipih psov, ki so bili ustvarjeni za boje ali za lov na divje živali, brcanje napad samo okrepi.
  Tega naj se lotijo res samo tisti, ki vedo kam brcnit psa in ki ga
  lahko brcnejo dovolj močno v področje mehkih tkiv. Ta metoda je najbolj
  učinkovita ob hkrati uporabi prej opisane metode – dvig psa. Zavedati se
  morate tudi, da vas lahko lastnik napadalnega psa ovadi zaradi
  fizičnega napada na psa.
  

S primernim odzivom lahko preprečimo hujše poškodbe. Foto: TijsB, Flickr CC

• 
  Pomagamo si lahko tudi s poprovim sprejem, solzivcem in podobnimi kemičnimi pripravki,
  ki pse onesposobijo zaradi reakcije na sluznici. Učinkovit domači
  pripravek je voda s kisom ali pa vsa pijača z mehurčki. Če jih imate pri
  sebi, vedno špricajte v nos, usta, oči. Seveda bo tudi vaš pes imel
  kratkotrajne posledice, a ga boste rešili.
  

• 
  Na tržišču so tudi priprave, ki z nam neslišnimi zvoki (Dazer) ustavijo psa, ampak to le ko do napada še ni prišlo.
  

Nevarnih psov se izogibajte


Predvsem poskrbite najprej za svojo varnost in varnost svojega psa.
Če veste, da se na nekem področju nahaja nevaren pes, se ga izognite.
Če vidite psa, da se vam približuje v grozeči pozi, obrnite se in
pojdite stran. Ne pozabimo pa tudi na to, da moramo imeti našega psa vzgojenega, da ne bo provociral in predvsem da ne bo na vsako provokacijo tudi odgovoril.


Če veste, da v vaši soseski prebiva problematičen pes, se mu raje izogibajte. Foto: Dimitri Castrique
In ja, realno gledano bi bilo velikokrat bolje odstraniti napadalčevega
lastnika, ki s svojim vedenjem napadalca samo še spodbuja ali pa dela
ozračje samo še bolj naelektreno. Zato, ne glede na vse, ohranite trezno glavo in mirno kri.

Želim si, da vam prebranega ne bo potrebno uporabiti; predvsem pa prijavite vsak najmanjši napad na vašega psa.


Alenka Klemenčič je vodja šole za pse Bajka in edina kinologina v Sloveniji, ki izvaja uradni program za prevzgojo nevarnih psov.

VIR

hja in kaj če imaš psa ki je isto napadalen?

Imam ravno takšno težavo, čeprav se trudim z odpravljanjem agresije (do nekaterih psov) pri mojemu. Ugotovila sem, da je daleč najbolj pomembna psiha vodnika - če sem jaz mirna, odločna in sama sebi dopovem, da sem zmožna to shandlati in da moram biti dober vodnik s psu, potem je veliko veliko boljše kot če me zagrabi panika in strah in začnem panično odganjati psa. Drugače pa: jaz kadar se le da prakticiram miren (!) umik - torej čim zagledam spuščenega psa dam svojega strogo na kratko (in če je čas še zanko - ročaj od povodca na vrh vratu, ker se mi zdi da ga lažje tako obvladam kot le z oprsnico), hodim mirno in odločno naprej, se koncentriram nase in se za psa skoraj ne brigam: hodi z mano, če se ustavi/ozira ga pač malo cuknem in greva dalje. In tistega drugega psa še pogledam ne in se delam da ga ni. To se je izkazalo za najbolj učinkovito (danes sem že 3krat tako naredila, vedno brez težav), a žal ne gre če tisti drugi pes preveč sili v tvojega ali če je celo napadalen. Z vsiljivimi se poskušam pač znajti, svojega umirjati in ga držati za sabo, se postaviti med psa in tistega pregnati (tudi na grdo če je treba). In spet - mirno, odločno, kadar je možnost umik brez panike. Z zares napadalnim psom pa se hvalabogu nisem še srečala, vedno je bilo tako da sem še lahko shandlala in ni bilo preveč resno.
Če je lastnik zraven pa seveda dretje naj zaveže psa že na daleč.

O.K hvala! 

Mogoče se da kaj rešiti tudi s kastracijo   

Zanimiv članek kopiram:


I. The ultimate test - obvladovanje psa na sprehodu: Uvod

Po dolgi in naporni vadbi imajo v ameriški vojski končni preizkus sposobnosti oziroma t.i. "The utimate test". Z vso opremo obteženi se podajo na nekaj deset kilometrov dolgo pot, ki vodi skozi močvirje, gozdove, travnike itd. Med pohodom jih čakajo zasede, kjer jih z "umetnimi" naboji obstreljujejo in jim na vse načine otežujejo prihod na cilj. Vojak, ki opravi ta preizkus, je "pravi" vojak, ki je pripravljen na bojne naloge. Nekaj podobnega sem si zadal z mojim kosmatincem in sicer v obliki obvladljivosti psa v težkih pogojih na sprehodih. Cilj je popolna obvladljivost psa ne glede na okoliščine, saj je lahko le tako obvladljiv pes brez skrbi spuščen brez povodca. Praktično vsak dan trenirava skozi igro na sprehodih in to tako, da pes z velikim užitkom naredi vse, kar mu rečem. Vse vaje pa izključno temeljijo na neobrzdani zasvojenosti psa z žogo. Ko prideva na travnik, najprej pes sede, da snamem povodec, ga počasi zložim in dam v žep. Pes v zelo zbranem položaju sedi ob nogi in čaka na vaje "ogrevanja": žoga, dol, žoga, sedi, žoga, čak, žoga, spusti, žoga. Moko dela s takšno vnemo, da kar cvili zraven. Bistveno je, da mu na začetku največjo stopnjo energije spravim v pozitivni odnos do pozornosti do mene preko žoge.

al se še vedno zgodi, da v gozdu srečujem spuščene pse brez lastnikov. Ti psi znajo biti nočna mora, ker dnevno branijo svojo ozemlje z markiranjem. Če se le da, psa spodim jaz. Tokrat pa se je ponudila priložnost, da izvedemo naslednji test. Pes, ki markira, to počne z nekoliko spuščeno glavo, kar je znak, da pes ne želi spopada in da se podreja. Moko seveda ni všeč, da nek pes markira po njegovem dnevnem sprehajališču, tako da psa opazi in se postavi v nekoliko dvignjen položaj. Pa si rečem, pa poskusimo vajo iz obrambe in sicer "pazi ga", to je vaja, ko mora pes steči k makerju in ga oblajati, vendar pod nobenim pogojem ne sme ugrizniti markerja. Pes mene gleda z enim očesom, z enim psa, jaz rečem "pazi ga", Moko se je spustil proti psu in tako močno trikrat zalajal, kot ga še v življenju nisem videl. Spuščen pes je začel bežati, Moko pa za njim nekaj korakov. Takoj ukaz "pridi" in Moko brez obotavljanja takoj zapusti psa in pride k meni na sedeč položaj. Ta vaja je ena izmed najtežjih, ker moram najprej iz nežnega psa vzpodbuditi, da se bo sploh razjezil, nato pa mora pokazati pogum in psa olajati, ter nato brez obotavljanja priti k meni. Hkrati je lahko to zelo nevarno, če napačno oceniš potepuškega psa in ne priporočam, če resnično ne veste, kaj počnete in zaupate svojemu psu, da potepuškega psa ne bo ugriznil in seveda obratno, da prepoznate, da potepuški pes ne bo napadel vašega psa.

IV. The ultimate test: Odpoklic od bežeče srne

Na travniku je cela družina srn, vsaj pet jih je, ki brezskrbno pasejo travo. Na daleč iz gozda jih opazim, vendar zelo potihoma greva s psom na travnik. Srne naju opazijo, vendar ne bežijo. Z vso močjo vržem žogo okrog 100 metrov natanko proti srnam. V tem trenutku pa srne začnejo bežati kot zmešane. Pes pa drvi za žogo in za srnami. V točno tistem trenutku, ko pes ulovi žogo in je dejansko na površini, kjer so pred nekaj sekundami bile srne, ter le-te z vso hitrostjo drvijo stran od psa. Dvignem roko, v kateri imam drugo žogo, povsem navpično v zrak. Moko to takoj opazi in brez povelja steče k meni. Med vračajočim tekom enkrat na hitro obrne glavo za srnami, vendar lepo teče k meni brez ustavljanja. Nato izvedeva še eno vajo. Pes sede 10 metrov vstran od sledi in vržem žogo naravnost v najmočnejšo sled, kjer so prej pred divjanjem stale srne. Vržem žogo in ko se žoga ustavi v nizki travi rečem psu, da daj prinese žogo. Psa sled močno moti, kar se vidi po hitrem iskanju in divjanju sem ter tja. Ko žogo po nekaj sekundah najde, takoj brez povelja steče k meni.

VIR
http://beliovcar.blogspot.com/

Kaj če te pes zasleduje do doma in ga ne moraš odstraniti? To se mi je že zgodilo 

Mah meni se zdi da tu kastracija ne bi ravno dosti naredila, vsaj v mojem primeru (pa veš da imam še več zadržkov ). Agresiven je od napada psa in ne od kadar je spolno dozorel, ne samo do samcev, mislim da to ni nič povezano s spolnimi nagoni. Po nekaj minutah pa veliko večino psov sprejme in lahko spuščen hodi z njimi in jih ignorira, samo prve minute so kritične. Zanimivo, na razstavah/agility tekmah, ali pa nasploh kjer je več psov (pasja plaža, park, neznano večje mesto...) takrat ni nobenega problema, ignorira, zadnjič na agilityju sem štela in se je razjezil na le 1 psa (še to se je tisti prej nanj, on pa je samo enkrat zarenčal). Bomo videli jutri kako bo. :)Tako da sem se navadila s to njegovo agresijo sobivati, vem kako ga obvladati in sicer je moteče, bi rada odpravila, a še vedno se da.

Runo: jaz če pes ni napadalen (tisti drugi) oz. če ne poskuša naskočiti mojega (se je tudi že zgodilo ) preprosto hodim naprej in niti pogledam ne tistega, mojega na kratkega, mora hoditi zraven in gremo naprej - še vsi do sedaj so obupali. Če pa je preveč vsiljiv pa ga z glasom, če to ne gre pa če se da fizično odženem.

Kastracija pripomore pri agresivnih in dominantnih psih, posebej med samci. Ko pes spolno dozori ima nagon reprodukcije in če mu to preprečimo in ni kastriran se v njem nabira frustracija, kar pa vodi v agresijo.
Ampak kot Airedale pravi, najbol je pomembna psiha oz energija lastnika. Če je energija na drugem koncu povodca neuravnotežena, bo tudi energija psa takšna. Energija lastnika bi vedno mogla biti umirjena, tako pes pobere dražljaje naše energije in bo tudi on mirem. Miren pes je pa srečen pes.
Glede članka zgoraj bom pustil svoje mnenje kasneje, ko ga podrobno predelam.