Nala je moja prva psička, k nam je prišla, ko sem dopolnila 11
let. Zaradi trme in svojeglavosti veljajo samojedi za pse, ki niso ravno
primerni za začetnike. In ravno zaradi tega je bilo delo z njo zelo
zahtevno. Že pri treh mesecih, je prvič ušla. Še zdaj se spomnim, kako
se mi je " smejala " v obraz, ko je nisem mogla vloviti. Spomnim se
svoje jeze, joka in obupa. Po štirih letih iskanja pravilne metode imam
zdaj končno ubogljivo psičko. Res je, da je še vedno zelo plašna.
Vzrediteljica Marta Bandur je potrdila mojo slutnjo, da je to zaradi
tega, ker so nam jo trgovci dali prehitro, pri samo 4 in pol tednih.
Zato so posledice vidne še zdaj. Vendar sama vem, da je veliko bolje,
napredek se opazi, saj ogromno vadiva. Zdaj že lahko grem z njo v mesto,
med množico ljudi. Kaj takega si pred letom dni, niti v sanjah ne bi
mogla predstavljati.
Otroštvo: Nalino otroštvo sva preživeli ob pohajanju po gozdu,
kjer sva spoznavali druge pse. Tudi na travniku se je zelo zabavala ob
igri z drugimi psi. Takrat še nisem imela izkušenj s psi, zato me še
zdaj včasih "tepe" njena trma. Ampak se splača, ko vidim kakšen napredek
sva dosegli. Še zdaj se spomnim kako sva se sankali z mojo prijateljico
in skupaj z drugimi otroci. Takrat sem jo kot 2 meseca staro psičko
vzela tudi v trgovino Tuš, pa saj ni noben kompliciral, ker je bila ja
čisto mala. Kajti zunaj je nisem mogla pustiti, ker nisem niti
načrtovala, da bom šla v trgovino. Z psičko v naročju sem bila priča
mnogim začuenim in lepim pogledom. Vse to se je dogajalo pozimi.
Spomnim se prvega dneva, ko je prišla k nam domov. Mama mi žal ni
pustila, da ponoči spi pri meni, ker bi potrebo opravila kar v sobi (
bila je stara 4 tedne in pol in zato še ni smela ven). Jokala je celo
noč. Celo noč sem bedela, nato pa sm šla okrog petih zjutraj k njej in
jo potolažila. Potem je v kuhnji ob meni zaspala. Jaz pa sem vso noč
bedela ob njej. Spomnim se naslednjega dneva. Morala sem spati. Zato sem
šla v kuhinjo k Nali in ji rekla " Ne jokat ponoči, bodi pridna!" In na
moje veliko začudenje smo od takrat imeli mir! Pri njenih 4 mesecih je
šla na sterilizacijo. Zahvala gre veterinarju, ki nam je povedal
resnico o sterilizaciji in koliko zmanjšaš možnost za raka, če daš
psičko sterilizirati PRED prvo gonitvijo. In seveda gre zahvala tudi
moji mami, ki je plačala sterilizacijo. Vmes sva doživeli tudi slabe
izkušnje. Ko je bila še mala, se je za njo zagnal črn pes, od takrat se
jih je vstrajno bala. Zato je bilo na meni, da ji ponovno vlijem
zaupanje v črne pse. Kar mi je tudi uspelo. Zdaj jih obožuje! Doživeli
sva mnogo lepih dogodivščin in tudi ta manj ljubih.
O Nali: Nalo lahko opišem, kot psičko prijazno do vseh. Kot
psičko, ki zna preizkušati meje, svojo inteligenco obračati sebi v prid.
Pa vendar je psička, ki ji ni enake. Je izredno inteligentna. Obožuje
pse vseh velikosti, vendar je malce nezaupljiva in se jim tudi podredi.
Velika je okrog 58 cm in ima okrog 26 kg. Nala obvlada pasje trike,
saj sem jo to učila že od malega. Zna trikce kot so: "Odpri vrata,"
"odpri pralni stroj ", " skok skozi obroč", "skok čez palico" , "
lajaj", " prosi" , " levo tačko" , " desno tačko" " obe hkrati", ... Še
mnogo drugih. Tile kar sem jih naštela so samo najtežji. Zelo rada hodi
na morje, kjer se rada hladi v vodi, z nami je šla tudi na Bled,
Bohinj, Vogel, Kranjsko Goro, Pohorje... Vglavnem vzamemo jo na vse
izlete. Pri njenih treh letih je žal morala v enem mesecu na kar dve
operaciji... Vendar je na srečo lepo prestala, imela je namreč kožnega
raka in sečne kamne.
Nala mi ob najtežjih trenutkih polepšuje vsakdan. Kot sem rekla je
psička, ki ji ni enake. Dokazuje mi, da je življenje lepo in da ga je
potrebno zajeti s polno žlico.