Prva pomoč

PRVA POMOČ DOMA

Prva pomoč je le začasen ukrep dokler ne pridete do veterinarja. Pokličite svojega veterinarja, če sumite, da je karkoli narobe z vašo živaljo.

Težave, ki se iz ure v uro slabšajo in so v zvezi z bolečino, oteženim dihanjem, krvavitvami, bljuvanjem, drisko, izgubo apetita, povišano temperaturo zahtevajo strokovno pomoč izkušenega veterinarja.


KRVAVITVE

Zavijte sterilno gazo ali kakšno prelikano krpo preko rane in pritisnite nanjo z namenom, da bi ustavili krvavitev. Čimprej pokličite veterinarja!


DRISKA

Žival postite 12-24 ur, občasno pa ji ponudite manjše količine postane vode. Po 12-24 urah ji ponudite majhne količine lahko prebavljive hrane kot je npr. kuhan riž pomešan s kuhanim piščančjim mesom ali skuto. Izogibajte se kosti in drobovine. Če driska v 2-3 dneh ne pojenja, se naročite za pregled pri veterinarju.


BRUHANJE

Žival postite 12-24 ur, občasno pa mu ponudite manjše količine postane vode. Po 12-24 urah mu ponudite majhne količine lahko prebavljive hrane kot je npr. kuhan riž pomešan s kuhanim piščančjim mesom ali skuto. Izogibajte se kosti in drobovine. Če bruhanje v 2-3 dneh ne pojenja, se naročite za pregled pri veterinarju. V primeru, da pes bruha kri ali pa črno, kavni usedlini podobno želodčno vsebino, potem pojdite k veterinarju takoj.


POVIŠANA TELESNA TEMPERATURA

Telesno temperaturo lahko izmerite z navadnim termometrom, ki ste ga namazali z glicerinom ali kremo za roke. Normalna telesna temperaturo izmerjena rektalno (v ritki) za pse je 38,5-39,2o C. Če je temperatura višja se posvetujte z veterinarjem.


ZASTRUPITVE

Če sumite ali pa ste celo videli, da je vaša žival popila oz. pojedla kakšen strup, ji poiskusite izzvati bljuvanje z zelo slano vodo, poiščite originalno pakiranje strupa in nemudoma pripeljite žival v ambulanto!


DAJANJE ZDRAVIL

Nikoli ne dajajte vašim ljubljencem nikakršnega zdravila brez poprejšnjega posveta z veterinarjem.


INFEKCIJE SEČIL

Pogosto in boleče uriniranje majhnih količin urina je lahko znamenje vnetja sečil. Pokličite nas takoj, če opazite kri v urinu vašega ljubljenca.


NEKAJ POTREBŠČIN ZA PRVO POMOČ:

- GAZA/"BEBI PALČKE": za čiščenje ran in aplikacijo tekočih zdravil.

- ANTISEPTIKI ZA RAZKUŽEVANJE KOŽE (Betadine, Hibisept, Plivasept, Jodova raztopina, Bivacyin...)

- POVOJI (2,5-7,5cm široki)

- SREDSTVO ZA LAŽJE IZBLJUVANJE IN ODSTRANJEVANJE DLAČNIH KEP

- REKTALNI TERMOMETER

- SAMOLEPILNI POVOJI (Vet-flex, Coban...)

- BRIZGE: za aplikacijo zdravil in tekočin

- STERILNE PRVE POVOJE: za zaustavljanje krvavitev in povijanje ran

- PINCETA: za odstranjevanje klopov, stekla in drugih tujkov.

VIR: http://www.klinika-malezivali-mb.si/

Prva pomoč


Vsak se lahko znajde v situaciji, ko se vašemu ljubljenčku lahko pripeti nesreča.
Pri tem je pomembno, da ostanete mirni, ukrepate hitro in priskrbite hitro veterinarsko pomoč.
- Ob sebi vedno imejte zdravila, ki jih vaš ljubljenček potrebuje.
- Številka veterinarja naj bo na vidnem mestu, da lahko tudi preostali člani pokličejo pomoč.
- Priporočljivo je, da imate zalogo sterilnih obvez, gaz, bombažnih krpic in vodikov peroksid za čiščenje (3%) in dezinfekacijo manjših ranic (pozor: ne smemo ga uporabljati na globokih odprtih ranah)


Obvezovanje
Na rano neposredno nanesemo sterilno gazo.
Nato jo povijemo s povojem iz gaze, čistim robcem ali kakšno drugo čisto in mehko tkanino.
Polepimo s trakom in zavežimo le toliko, da ostane na rani (ne zavežemo premočno).
To obvezovanje nam služi le do veterinarske klinike.


Premikanje poškodovanega psa
Če sumite, da ima vaš pes notranje poškodbe, ga nežno povlecite na desko, odejo, pulover ali kakšna druga improvizirana nosila.
Če poškodba ni prehuda, ga nesemo tako, da mu zadnji del počiva na komolcu vaše roke.
Isto roko uporabimo za oporo njegovega trebuha in prsnega koša.
Druga roka naj služi kot opora njegovi glavi in vratu.
Če je vaš pes že odrasel, ga primemo tako, da z eno roko objamemo njegove sprednje noge, z drugo roko pa zadnje in ga nežno dvignemo.


Ukrepi v sili
Navedene ukrepe prve pomoči izvajajte samo dokler ne prejmete ustrezne veterinarske pomoči.

Ukrepi nikakor ne veljajo za samozdravljenje!


Alergijska reakcija- simptomi se kažejo od solzenja, pa do srbenja oči, oteklega obraza, kihanja, težav pri dihanju, neneadne telesne slabosti, v hujših primerih tudi nezavest.

UKREP: takoj pokličite veterinarsko pomoč, navedite simptome, naprej vas bo vodil veterinar.


Krvavenje- rano povijete s sterilno gazo. Če je krvavenje močno in ne preneha, je nujna takojšnja veterinarska pomoč.


Težave z dihanjem- če vas psiček lovi sapo, hrope ali zelo glasno diha, oziroma ima kakršnekoli motnje pri dihanju, takoj poiščite veterinarsko pomoč. Posebej je treba opazovati barvo jezika, ki nikakor ne sme pomodreti.
Veterinarja je potrebno poklicati takoj, saj morate v primeru, da psiček neha dihati, znati pravilno oživljati žival (srčnopljučno oživljanje), v nasprotnem primeru živali lahko škodujemo bolj, kot ji pomagamo.


Zlomljena kost- omejiti morate premikanje in nadzorovati v primeru hude krvavitve (zunanji zlom).
Za samopomoč zlomljeno kost povijemo z bombažno tkanino, sprednje tačke uravnamo z deskami, stegnenico s palico, z zvitim časopis, deko in narahlo povijemo rano.
Če v tem nismo vešči, pustimo psička na miru in počakamo na veterinarsko pomoč.


Opekline- Pri opreklinah moramo oceniti, katere stopnje so dosegle našega ljubljenčka, saj se pomoč izvaja različno.
Opeklino prve stopnje (kot ožgana dlaka,rdečkasta koža) spiramo z mrzlo vodo ali nanjo položimo led.
Opekline 2. in 3. stopnje (opazimo lahko oteklo kožo, odluščeno) prekrijemo z mrzlo krpo, kjer moramo paziti, da ni bombažna oziroma materiala, kjer bi se lahko prijelo na rano.
Opeklin nikoli ne mažemo z ničemer, ker so rane neodporne za okužbo.
Opekline od kemikalij izpiramo do 15 minut, nato počakamo na veterinarsko pomoč.


Dušenje zaradi zaužitve tujka- če vaš ljubljenček kaže znake dušitve, mu moramo spodnjo čevljust odpreti in mu glavo dvigniti navzgor. Če smo vešči, lahko poizkusimo predmet izvleči s prsti.
Drugi način je, da psička primemo pod rebra in ga nekajkrat močno stisnemo in hkrati pritisnemo navzgor. V vsakem primeru moramo poklicati veterinarja.


Utopitev- psička držimo maxsimalno 15 sekund obrnjenega na glavo.
Če smo vešči, uporabimo srčnopljučno oživljanje ali umetno dihanje.
Zavijemo ga v zelo toplo odejo in počakamo na veterinarsko pomoč.


Električni udar- posebej pri mladih psičkih se lahko zgodi, da grizejo stvari, ki vsebujejo električni tok. Vse take predmete moramo že predhodno zavarovati, a če se zgodi, da pride do električnega udara, se živali nikoli ne smemo dotikati, prav tako tudi ne predmeta, ki je vašega psička poškodoval. Najprej izključimo električni tok in psa odmaknemo od tega predmete z suho palico.
V hujših primerih lahko električni tok povzroči opekline na jeziku in ustni votlini, nezavest, ali smrt.

Potrebna je takojšnja veterinarska pomoč.


Poškodba oči- Nikoli ne poizkušamo sami odstraniti tujkov iz oči.
Psička ustrezno zavarujemo in ker je predel oči zelo občutljiv, boste sami naredili veliko škode, če boste ljubljenčku želeli pomagati, zato mu nemudno priskrbite veterinarsko pomoč.
Velikokrat se zgodi, (posebej mladički), da pogoltnejo kako stvar, ki jo ne morejo prebaviti. Ne siliti ljubljenčka do bruhanja, pokličite veterinarsko pomoč.
Vsi našteti ukrepi naj vam služijo le v sili, ko čakate veterinarsko pomoč.



Ne izvajajte ukrepov prostovoljno, posebej ne, če niste v tem vešči. Ob tem obstaja velika možnost, da vašemu ljubljenčku bolj škodujete, kot da mu pomagate.

Avtor: malena3
vir: http://www.pesjanar.si